Atentat na kralja Aleksandra Karađorđevića

Na današnji dan, 9. oktobra 1934, je bil v Marseillu ubit jugoslovanski kralj Aleksander Karađorđević.

Posnetek atentata na kralja Aleksandra

Aleksander je bil rojen 16. decembra 1888 na Cetinju v Črni Gori. Leta 1921, po smrti očeta kralja Petra I., je postal kralj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo (imenovano tudi Minjon), eno izmed hčera romunskega kraljevega para kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije.

Kralj Aleksander je vladal v obdobju turbulentnih nacionalizmov med obema vojnama, v katerih je, po streljanju srbskega radikalca na hrvaške parlamentarce, uvedel 6. januarja 1929 diktaturo in preimenoval kraljevino SHS v kraljevino Jugoslavijo. Septembra 1931 so v Jugoslaviji sprejeli novo ustavo, imenovano tudi »oktroirana« oziroma vsiljena ustava. Kljub temu pa ga to dejanje ni rešilo pred nasiljem nacionalnih apetitov. Že leta 1933 so ob njegovem obisku Zagreba hrvaški ustaši nanj načrtovali atentat, ki pa je spodletel.

V Marseillu 9. oktobra 1934 je atentat s pomočjo hrvaških ustašev izvedel pripadnik makedonskih nacionalistov (VMRO) Vlado Černozemski. V trenutku, ko se je kočija približala trgu pred palačo Borze, se je Černozemski s šopkom cvetja približal kraljevemu avtomobilu, vzkliknil »Živel kralj!«, odvrgel šopek, potegnil pištolo in večkrat ustrelil v smeri proti kralju. Poleg kralja je umrl tudi francoski zunanji minister Louis Barthou.
Slovenec je dne 10. oktobra 1934 na prvi strani objavil fotografijo kralja in zapisal:

Jugoslovanskemu narodu

Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4 popoldne v Marseilli kot žrtev podlega atentata. S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo in mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo. Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II. Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu člena 59. in člena 42. ustave. S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljublju zapustil našemu narodu tole sporočilo:

»Čuvajte Jugoslavijo!«

Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni.

V Beogradu, 9. oktobra 1934.

(Fotografije iz fonda časopisa Slovenec.)
Avtorica besedila: Urša Valič

Advertisements

One Comment on “Atentat na kralja Aleksandra Karađorđevića

  1. Pingback: Dr. Anton Korošec – »voditelj slovenskega naroda« | Muzej novejše zgodovine Slovenije

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: