Begunci

»V vojni ni zmagovalca, vsi izgubijo, pa naj se katerakoli stran proglaša za zmagovalca.«
(A. N. Chamberlain)

Na današnji dan, 10. oktobra 1991, je Marjan Ciglič posnel fotografije življenja v Centru za hrvaške begunce za Plutalom na Viču v Ljubljani.

Po umiku čet JLA (Jugoslovanske ljudske armade) iz Slovenije leta 1991 je postalo vedno bolj jasno, da bo vojna na območju Jugoslavije neizogibna. Kakor vsaka vojna je tudi ta najbolj prizadela nedolžno civilno prebivalstvo, ki se je pred vojnim nasiljem umikalo tudi v Slovenijo. Hrvaško je zapustilo približno 600.000 prebivalcev, Bosno in Hercegovino pa 2,2 milijona prebivalstva.
V Sloveniji so se begunci iz Hrvaške sprva najprej nastanili pri sorodnikih, prijateljih in znancih. Pozneje, ko so se spopadi v državi razširili in je bilo beguncev vedno več (po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji decembra leta 1991 približno 23.000 oseb) pa se je pokazala potreba po organizirani pomoči. Ustanovljenih je bilo 11 zbirnih centrov, ki so se v prvi polovici leta 1992 začeli že ukinjati. Namreč, država Slovenija ni podelila prišlekom statusa begunca, saj ni bilo vojne na celotnem hrvaškem ozemlju, v mednarodnih okvirih pa so imeli status notranje razseljenih oseb v Jugoslaviji, saj niso prehajali mednarodno priznanih meja. Status razseljenih oseb je prenehal veljati 31. marca 1992 in večina se je začela vračati na svoje domove.

V Sloveniji so bili begunci iz Hrvaške nastanjeni v prehodnih centrih, medtem ko so bili begunci iz Bosne in Hercegovine nastanjeni v zidanih in montažnih objektih, bivših prostorih JLA, samskih in dijaških domovih, edino šotorišče, ki je bilo v uporabi je bilo v Črnomlju. Po mednarodnih konvencijah so bili določeni pogoji za nastanitev: suh in zaprt prostor, dostop do pitne vode, urejene sanitarije, elektrika in prostor za delitev hrane. Zagotovljena naj bi bila tudi dva obroka na dan in posebna hrana za otroke. Žal v veliki večini primerov, ti pogoji niso bili v celoti izpolnjeni.

V centrih so bile organizirane tudi razne dejavnosti s strani Rdečega križa in Centra za socialno delo, ob podpori več prostovoljcev. Organizirano nje bilo izobraževanje, tudi v takšni obliki kot ga vidimo na fotografijah Marjana Cigliča, to je podarjanje knjig otrokom.

Viri in literatura:
Grošičar, M. (2002). Begunsko šolstvo 1991-1995. V: Ribarič, M. Begunsko šolstvo v 20. Stoletju – naše in pri nas. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, str. 57-72.
Klinar, P. (1992). Mednarodni migracijski trendi in begunci iz Bosne in Hercegovine. V: Teorija in praksa, julij – avgust 1992. Ljubljana: FDV, str. 773-783.
Knez, M. (2005). Osnovnošolsko izobraževanje otrok začasnih beguncev iz Bosne in Hercegovino v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: FDV.
Pirjevec, J. (2003). Jugoslovanske vojne 1991-2001. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Slokar, M. (1998). Organizacija namestitve in oskrbe beguncev iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine v letih 1991-1992. V: M. Pagon, A. Mikuž Kos. Begunci v Sloveniji: pregled dosedanjih aktivnosti. Ljubljana: Visoka policijska in varnostna šola, str. 5-14.
(Besedilo: Urša Valič)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: