Rojstvo igralca Staneta Severja

Na današnji dan, 20. (po nekaterih virih 21.) novembra  1914, je bil v Ljubljani rojen slovenski igralec Stane Sever.

Stane Sever je od leta 1930 obiskoval ljubljansko učiteljišče in nastopal v dijaških predstavah, predstavah Šentjakobskega gledališča, na sokolskem odru na Viču ter v manjših vloga tudi na odru Slovenskega narodnega gledališča. Leta 1937 je postal član Drame, vendar je bil 9. oktobra 1941 odpuščen zaradi protestne odsotnosti pri predstavi Hamlet. Med 1941 in 1943 je živel deloma v ilegali, zaporu in internaciji, leta 1944 pa ponovno postal redni član Drame. Po vojni je postal predavatelj na Akademiji za gledališče in film, kjer je poučeval dramsko igro in umetniško besedo.

V svoji karieri je odigral več raznolikih dramskih vlog: od kralja Klavdija v Hamletu, Norca v Kar hočete, Petra v Pohujšanju, Edgarja v Kralju Learju do Volpona (Ben Johnson), Richarda III. (Schiller), Kralja Ojdipa (Sofokles) in tako dalje. Kot pravi Koblar France v Slovenskem biografskem leksikonu:

»V svojem bistvu je Stane Sever mnogostranski realistični oblikovalec; idejo uteleša neposredno v človeški resničnosti; njegove stvaritve so v prvi vrsti sociološko razodetje, čustvo ne meri v zunanjo učinkovitost, marveč prihaja iz polnega doživetja. Zato njegovi liki niso samo bogati z zunanjo realistiko, marveč so duševnotelesni kompleksi ter združujejo vsaj dve, če ne več človeških značilnosti ali ostrih nasprotij.«

Poleg gledaliških uprizoritev je Stane Sever sodeloval tudi pri radiu in televiziji – še posebno je ostal v spominu slovenskih gledalcev kot Boccaccio v Dekameronu. Odigral je tudi nekaj vlog v slovenskih filmih, kot na primer Drejca (Na svoji zemlji), profesorja Cosinusa (Vesna; Ne čakaj na maj), berača (Kekec) in druge.

Za svoje umetniško in ustvarjalno delo je prejel vrsto priznanj in nagrad, med drugim tudi dve Prešernovi nagradi: leta 1949 za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih in deset let pozneje (1959) za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji.

Svojo zadnjo vlogo je Stane Sever o odigral v monodrami Krotko Dekle F.M. Dostojevskega.

18. decembra 1970 je umrl v Ribnici na Pohorju. Od leta 1971, na dan njegove smrti, Sklad Staneta Severja podeljuje tako imenovane Severjeve nagrade za igralske dosežke poklicnih in ljubiteljskih gledališč.

Ob Severjevi smrti je gledališki in literarni kritik Vasja Predan zapisal: »Med Severjevim rojstvom in smrtjo je bil skozinskoz en sam enačaj: igralstvo. Igralstvo kot navdih, ljubezen in zvestoba, igralstvo kot resnica in smisel, igralstvo kot mit in usoda. Središčno razpoznavno znamenje tega navdiha, ljubezni, zvestobe, poslanstva, poklica, resnice, smisla, mita in usode pa je bilo gledališče. Sever ga je poistovetil z življenjem in s sabo, stopal je vanj kot v svetišče, podaril mu je vse svoj dar in ves svoj čar, zveličal ga je, z zemlje ga povzdigoval in pripenjal k zvezdam, čeravno mu zavoljo tega ne čas ne zgodovina, ki sta zdaj in tukaj z močjo svojega vedoželjnega uma obrnjena k sebi, k racionalni logiki in zemlji nista podarjala enakega za enako.  V svojem ljubem in ljubljenem gledališču je Stane Sever zavoljo skorajda usodne ujetosti med zemljo in zvezde bil hkrati romantični junak in samosvoja žrtev.« (Vasja Predan, In memoriam, 19.12.1970)

(Pripravila: Urša Valič)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: