Dr. Anton Korošec – »voditelj slovenskega naroda«

Na današnji dan, 14. decembra 1940, je umrl veliki slovenski politik dr. Anton Korošec, ki ga je časopis Slovenec označil za »voditelja slovenskega naroda«.

Anton Korošec se je rodil 12. maja 1872 v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Obiskoval je gimnazijo na Ptuju in Mariboru ter pozneje nadaljeval študij teologije, ki ga je zaključil z doktoratom na graški univerzi leta 1905.
Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru, kjer je 1917. leta prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru Avstro-Ogrske. Po razpadu Avstro-Ogrske je predsedoval Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država se ni obdržala zaradi nedefiniranih meja in mednarodnega nepriznavanja; pozneje je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Anton Korošec je bil leta 1918 podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS. Pozneje je kot vodja Slovenske ljudske stranke sodeloval tudi v drugih vladah, nekajkrat je bil tudi minister za notranje zadeve. Zavzemal se je za večjo avtonomijo Slovencev vse do oblikovanja centralistične vlade s srbskimi radikali. Leta 1928 po atentatu na Stjepana Radića (predstavnika Hrvaške republikanske kmečke stranke), kar se sprožilo politično krizo v državi in privedlo do diktature, je kralj Aleksander I. Karađorđević zaupal Korošcu vodenje vlade v šestojanuarski diktaturi. Pozneje je Korošec postal minister tudi v vladi Petra Živkovića, generala, ki je užival posebno zaupanje kralja Aleksandra, vendar je zaradi političnih pritiskov iz Slovenije moral odstopiti s položaja.

V opoziciji se je leta 1932 zavzel za Slovensko deklaracijo, ki je bila hkrati kritika tedanjega centralistično-unitarističnega jugoslovanskega režima in narodnopolitični program, ki je zahteval združitev slovenskega naroda v eno politično enoto ter zahteval neke vrste avtonomijo. Nasprotniki, zlasti slovenski liberalci, so programu pripisovali separatistični značaj, zato so bili avtorji kaznovani z zaporom ali konfinacijo – tako je bil Anton Korošec sprva konfiniran v Bosno, nato pa na Hvar. Na Hvaru je skupaj z Milanom Stojadinovičem začel osnovati novo stranko Jugoslovansko radikalno zajednico. Konfinacija Antona Korošca se je končala z atentatom na Kralja Aleksandra v Marseillu leta 1934 (klik na našo objavo). Po smrti kralja Aleksandra, je leta 1935 postal notranji minister pri Stojadinovićevi vladi, pozneje pa bil v vladi Cvitković-Maček tudi minister za šolstvo. Proti koncu življenja je bil tudi zagret nasprotnik komunizma in je tudi organiziral organizacijo Straža v viharju.

14. decembra 1940 je umrl v Beogradu, po nekaj dneh je bil pripeljan v Ljubljano, kjer so se odvile žalne slovesnosti v stolnici, pokopan pa je na pokopališču Navje.

Časopis Slovenec je ob njegovi smrti obsežno pisal o življenju in delu dr. Antona Korošca. Med drugim na njegovih straneh zasledimo tudi to pesem (Slovenec, 15. 12.1940, str. 4):

DR. ANTON KOROŠEC
Države Jugoslavije zidarju,
Rodov slovanskih sprtih zbliževalcu,
A sloge vseh Slovanov oznanjalcu,
Neutrudnemu svobode nam čuvarju,
Trpinov vseh zaščitniku, klicarju,
Očetov dediščine izvrševalcu,
Najboljšemu želj naših poznavalcu,
Ki ljudstvu le je živel oltarju,
Otrpnilo srce je… Vsi drhtimo…
Razjokani, zagrnjeni v črnino,
Obupani v bodočnost zdaj strmimo…
Šel je od nas. Zapustil nam edino,
Edino prošnjo je, naj vsi živimo,
Cel narod: »Za Boga in domovino!«

(Pripravila Urša Valič)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: