Žičnati obroč okoli Ljubljane

Na današnji dan, 22. in 23. februarja 1942, so fašistični okupatorji okoli Ljubljane postavili ograde z bodečo žico.

11. aprila 1941 je Ljubljano zasedla italijanska-fašistična vojska. V znak protesta in upora okupaciji je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), ki je svoj glavni štab imela v Ljubljani. Iz Ljubljane je organizirala različne akcije, s katerimi je onemogočala okupatorjevo vojsko, ter organizirala pomoč ilegalnim in političnim aktivistom.

Na ukaz Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilija Graziola in generala Maria Robottija je okupacijska vojska 22. februarja 1942 mesto začela obdajati z žico, z namenom obrambe proti morebitnemu napadu, predvsem pa je bil cilj oslabiti delovanje OF. Gradnjo začasnega žičnatega obroča okoli Ljubljane so zaključili naslednji dan, 23. februarja 1942, ob 14h. Istega dne je bil izdan tudi razglas, s katerim so omejili in poostrili nadzor nad vhodi in izhod iz mesta.

Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino
PREPOVED IZHODA IZ MESTA LJUBLJANE
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 1. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291
odreja:
Člen 1.
Do nadaljnje odredbe je od 15. ure danes, 23. februarja 1942-XX, prebivalstvu Ljubljane prepovedano odhajanje iz mesta.
Člen 2.
Vstop v mesto je dovoljen samo dobaviteljem živil in tistim osebam, ki imajo za to iz razlogov javnih koristi utemeljen vzrok in ki predlože nadzor- nim postajam ob cestah in železnicah za spodaj navedene kraje osebne listine o istovestnosti, opremljene s fotografijo:
BREZOVICA, DRAVLJE, ŠT. VID, KLEČE, JEŽICA, TOMAČEVO, HRASTJE, ZALOG, DOBRUNJE, ŠKOFLJICA, STUDENEC-IG.
Člen 3.
Proti osebam, ki bi skušale priti v mesto ali oditi iz njega na drugih krajih kot so našteti v členu 2., se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t. j. od 19. do 7. ure, pa brez poziva.
Člen 4.
Kršitelji določb iz členov 1. in 2. te odredbe se kaznujejo z zaporom do šestih mesecev in v denarju do Lir 5000.- Za sojenje teh prekrškov je pristojno vojaško vojno sodišče.
Ljubljana dne 23. februarja 1942-XX.Visoki komisar:
Emilio Grazioli

Po kapitulaciji Italije, septembra 1943, je Narodnoosvobodilna vojska (NOB) zasedla ozemlje in nekaj dni je bila Ljubljana svobodna. Že 10. septembra so jo ponovno zasedle nacistične okupacijske sile. Februarja in marca 1945 je bila Ljubljana tudi bombardirana s strani zaveznikov. Partizanske enote so Ljubljano ponovno osvobodile 9. maja 1945 – ob 5h zjutraj je v znak osvoboditve zatulila sirena na glavni železniški postaji ter bila razobešena velika zastava na gradu.
Po letu 1945 so okoli žice uredili pešpoti in sledile so vsakoletne komemoracije po poti ob žici (pozneje imenovani Poti spomina in tovarištva). Ob tem so ljudje naredili vsako leto tudi živi obroč okoli mesta, na tak način, da so se prijeli za roke. Ob tem so bila pogosta tudi spominjanja na pogumna dejanja posameznikov – o tem je na primer pisala Mojca Černe v časopisu Naša komuna:
»llegalci in aktivisti, ki niso dovolili, da jim karkoli prekriža pot so tako potrebovali veliko poguma, drznosti in iznajdljivosti, da je delo lahko nemoteno potekalo. Izkoristili so vsako pot preko bloka, s propustnico, seveda. Tako se je zelo izkazal Lojze Kremžar, pokojni voznik rešilca, saj se je lahko nemoteno premikal preko bloka, s tem pa ogromno pripomogel NOB. Podobno se spominja voznik pivovarne Union, Ivan Skodlar. Imel je propustnico in je lahko v sodih pripeljal veliko dragocenega materiala. Žal pa ga je zasumil njegov sodelavec, mu ukradel vse dokumente in ga s tem popolnoma onemogočil.« (dne 15.02.1983, str. 10).

Po osamosvojitvi Slovenije se je začelo problematizirati zgodovino preteklega obdobja in iz tega so izhajale tudi nekatere težnje po odstranitvi jugoslovanskih simbolov. Tako je ljubljanski župan Jože Strgar, ki je županoval med leti 1990 in 1994, oziroma mestni sekretar za komunalno dejavnost Janez Lesar, dal ostraniti jambore v barvah jugoslovanske zastave z zvezdo, ki so bili postavljeni ob poti. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine je podal ovadbo zoper storjeno kaznivo dejanje, poškodovanje stvari, ki ima poseben kulturni in zgodovinski pomen, vendar je bila ovadba pozneje zavrnjena, saj je sodnik sprejel pojasnilo, da so želeli jambore pobarvati in jih postaviti nazaj na svoje mesto. Nekaj so jih pozneje res, vendar ne vseh, tudi rdeča zvezda je bila pobarvana v sivo.

Ne glede na to, vsako leto okoli 9. maja ob žici poteka pohod, s katerim Ljubljančani obeležujejo tragične dogodke okupacije med vojno.

(Pripravila: Urša Valič)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: