Prihod okupatorjevih sil na slovensko ozemlje leta 1941

Čas druge svetovne vojne je čas, kot ga imenuje Eric Hobsbawm, boja »proti skupnemu sovražniku«. Je tudi čas boja za demokracijo, zoper »fašizem, ki je politična mobilizacija zaostalih sektorjev družbe, mobilizacija nezadovoljstva z modernizacijo, racionalizacijo in družbeno emancipacijo«, kot je že leta 1935 dejal Ernst Bloch.

To je čas, ki ga je zaznamoval vzpon Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije, proti čemur sta se skupaj borili tako Združene države Amerike kot Sovjetska zveza, ki sta v možnosti prevlade njune ideologije videli večjo nevarnost kot druga v drugi.

Za karađorđevićevsko Jugoslavijo se je druga svetovna vojna začela na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ko so nemške čete zgodaj zjutraj brez vojne napovedi prestopile jugoslovanske meje. Dravsko banovino so aprila 1941 tako zasedle vojske treh sosednjih držav; Madžarska po dogovoru z Nemčijo z nekajdnevno zamudo. Meje med njimi so določili v Berlinu in Nemčiji prisodili največji in najbogatejši del.

Prihod italijanske in nemške vojske na slovensko ozemlje predstavljamo prek ohranjenih barvnih diapozivov. Številčno veliko močnejšemu črno-belemu odtenku vojne v fotografijah dodajamo barvno noto že takoj na začetku predstavljanja obdobja druge svetovne vojne znanih in neznanih fotoreporterjev, ki so del muzejskih fotografskih fondov. Avtor(ji) spodnjih fotografij je neznan.

Ljubljana v času prihoda italijanskih okupatorjev.

Ljubljana, Kongresni trg v prvi polovici leta 1941. V ospredju spomenik kralju Aleksandru Karadjordjeviću, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki so ga odkrili 6.9.1940, 26.7.1941 pa so ga italijanski okupatorji odstranili in razbili. Stojišče fotografa za posnetek je bilo pri stavbi Kazine, kjer je bil takrat sedež liberalnih organizacij in društev, v pritličju pa kavarna Zvezda. V času italijanske zasedbe Ljubljane (od jeseni 1941) je bil v Kazini sedež poveljstva XI. Armadnega zbora.

Za proslavo priključitve Ljubljanske pokrajine k Italiji je okupator 3.5.1941 prelepil ljubljanske hiše in izložbe s slikami kralja Emanuela III. in Mussolinija. Med obema portretoma je v italijanščini napis “Mesnica”.