Živalski mrtvaški ples, živali 1914 – 1918

V Véliko vojno je bilo vključeno neverjetno veliko živali – tako ali drugače. Tokrat bomo gledali na to obdobje s posebnim poudarkom na živalih in se korak ali dva odmaknili od usode ljudi.

V Viteški dvorani muzeja je vse do 3. maja 2015 na ogled Živalski mrtvaški ples, slika po motivu mrtvaškega plesa Janeza iz Kastva, kjer so upodobljene vse živali v uravnilovki smrti. Nekaj usod teh živali bomo pobliže pogledali.


KONJ
Konji so bili med najbolj množičnimi udeleženci prve svetovne vojne kjer so služili v konjenici, velika večina pa kot vlečne živali za topove in različen tovor. Ob tem, da so delili usodo vojakov, so bili obenem mnogokrat deležni še veliko več.

Že jeseni 1914, ko se je Avstro-ogrska umaknila proti Karpatom in mesto Pržemysl obkoli ruska vojska, tam ostane čez 120.000 avstro-ogrskih vojakov, med njimi tudi nekaj Slovencev. Pomanjkanje zalog, ki jih je Avstro-Ogrski začelo primanjkovati že jeseni, je posledično obkoljene v Pržemyslu primoralo, da so se odločili za predajo Rusom. Pred predajo so uničevali vse kar bi morda koristilo ruski vojski, med drugim tudi konje, ki so jih pred tem pobijali tudi zaradi hrane.

Temačno zgodbo v povezavi s konji poznamo tudi iz Ljubljane. Ob italijanskem letalskem napadu na mesto 18. februarja 1916 je ena od odvrženih bomb ubila tudi dečka in enega konja. Umrlega konja so prenesli do gostilne Pri Amerikancu na Gornjem Trgu, kjer so ga pred gostilno razkosali in prodajali. Potencialni kupci so bili dvomljivi glede varnosti uživanja konjskega mesa, ker to pred tem ni bilo v navadi in ljudje s tem niso imeli izkušenj. Vojaki pa so zatrjevali, da je to varno in da je bil prenekateri obrok, ki so ga na fronti zaužili, sestavljen iz konjskega mesa.

Konec vojne mnogokrat tako ljudem kot tudi živalim ni prinesel takojšnje odrešitve, kar nam opisujejo tudi mnogi spomini in pričevanja. Umikajoča se vojska je svoje konje puščala pred železniškimi postajami; v Ljubljani denimo mnoge v Mestnem Logu. Tako zapuščene so se pasle cele črede konj, izčrpane in utrujene. Ker hrane nikakor ni bilo dovolj, so umirale. Obenem so si ljudje mnogo konj prisvojili, jih pojedli ali pa jih poskušali prodati, kljub temu da jim je cena občutno padla. Nove oblasti so po kaotičnih dnevih ob koncu vojne vse leto 1919 pozivale k vračanju orožja in konj, ki si bili potrebni borcem za severno mejo. Kljub temu pa so si konje mnogi razložili kot odškodnino in jih obdržali.


Pes
Podobno kot konji, so svojo vlogo v vojni dobili tudi psi. Ob izkazovanju zvestobe in požrtvovalnosti so jih uporabljali kot vprego za nošenje različnih tovorov, v avstro-ogrski vojski celo malih pehotnih topov, ter tudi kot prenašalce sporočil. Tisti srečnejši so postali ljubljenci in maskote svojih enot. Po vojni jih je marsikje doletela usoda sorodna konjem. Zapuščeni s strani vojske in drugače neuporabni so postali potepuški psi, neprimerni za domače živali, saj so občutili prav enake strese kot ljudje. V nekaterih mestih so jih pobili na tisoče.

Za vse, ki vas zanima več o živalih med prvo svetovno vojno, pripravljamo pogovor z ustvarjalci Živalskega mrtvaškega plesa predstavitev in klepet v sredo, 8. aprila 2015 ob 18. uri v Viteški dvorani muzeja. Toplo vabljeni.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: