Če boste danes vprašali kakšnega starejšega Ljubljančana, ali se spomni kakšne jedi, ki se mu je recimo pred desetletji najbolj vtisnila v spomin, bo marsikdo rekel: To je bila tista nekaj manjša pečenica v kiosku ob kasnejši modni hiši, ki so jo dobili na kartončku z malo gorčice. No, Ljubljanski dnevnik je pred pol stoletja objavil tole sliko in pod njo tale podpis: Kioski s pečenicami so postali v zadnjem času zelo priljubljeni v našem mestu, saj se nabere pred njimi vsak dan precejšnje število ljubiteljev pečenic. Ena izmed prvih, ki je organizirala tak način prodaje je bila poslovalnica Prehrane v Cigaletovi ulici, v neposredni bližini je trgovina postavila kiosk, kjer dnevno prodajo prek 2000 pečenic.
(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek 31. 7. 2015)
Ja,se še dobro spomnim tega kioska in tudi slastnih pečenic.
Seveda se ga spomnim. Te pečenice je pekla moja babica Lombar Marija. Kot prvošolček sem od mame dobil en dinar in dvajset para, da sem šel k noni na klobaso in ko je končala s službo, sva šla skupaj domov. Veliko zanimivih anekdot sem tam slišal in kar veliko solza je bilo, ko so ga 75. Leta, če se ne motim, zaprli.