V ateljeju Staneta Keržiča

S spletne strani smo izvedeli, da je bil na Akademiji za upodabljajočo umetnost, ustanovljeni po vojni, precej vpliven zagovornik strogih realističnih meril profesor Boris Kalin (1905-1975), prvi kipar med profesorji. Za njim sta začela leta 1946 poučevati Frančišek Smerdu (1908-1964) in Peter Loboda (1894-1952), leta 1948 Zdenko Kalin (1911-1991) in leta 1950 Karel Putrih (1910-1959), Mladi študenti kiparstva so bili bolj izpostavljeni ideološki kritiki kot slikarji, saj je bila misel o deformacij polnoplastičnega, tridimenzionalnega človeškega telesa šokantnejša od transformacij slikovne iluzije. Že v študijskih letih se je uveljavila generacija kiparjev, ki je bila pripravljena ustrezno izpolniti uradne naloge spomeniške plastike, Marjan Keršič, Stane Keržič, Julijan Renko, nekoliko presenetljivo pa se je najširše uveljavil naprednejši in neortodoksni Jakob Savinšek. Na fotografiji je v svojem ateljeju leta 1918 v Grosupljem rojeni kipar in likovni pedagog Stane Keržič, ki je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek, 30. 10. 2015)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: