Dušan Stefančič, taboriščnik

Dušana Stefančiča (1927– ) je januarja 1944 v Ljubljani aretirala domobranska policija. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče Dachau, od tam pa v St. Marie aux Mines in Natzweiler v Alzaciji, Mauthausen ter Gusen I in Gusen II. Delal je v podzemnih rovih, kjer so sestavljali letala. 5. maja 1945 je bilo taborišče osvobojeno. Ko so ameriški vojaki odšli, so sledili kaos, ropanje skladišč, beg in obračun s kapoji. V naslednjih tednih so bili organizirani transporti domov. Američani so jugoslovansko skupino vkrcali na vlak v bližnjem Pergu. Ljudje so se podali na pot oslabljeni in že pri Kremsu sta dva umrla. Dežela, po kateri so se vozili, je bila uničena. Tik pred Dunajem so se pijani ruski oficirji z vozilom zaleteli v vlak. Med hojo proti južnemu kolodvoru so šli mimo požgane katedrale sv. Štefana. Bolne so pustili pred bolnišnico usmiljenih bratov. Čez Semmering so se odpeljali do Gradca, kjer so slišali, da je bilo v eksploziji porušene pol Ljubljane. V Lipnici so jim vojaki Jugoslovanske armade pobrali vojaško opremo, slovenska posadka v Šentilju pa jih je lepo sprejela in jih povabila na večerjo. Zadnjo noč je preživel v Ljubljani v Marijanišču in 14. junija 1944 prišel domov. Čez štirinajst dni je že sedel v šolske klopi.

Zgodba Dušana Stefančiča je predstavljena na občasni razstavi Pot domov. Več o razstavi si lahko preberete tudi na tem naslovu.

pot domov

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: