Demonstracije in tanki na beograjskih ulicah (9. – 13. marec 1991)

Prva polovica marca 1991 je postregla z novimi kriznimi točkami v Jugoslaviji. Skupni imenovalec večine je bil tretji in zadnji steber poslavljajoče se države – Jugoslovanska ljudska armada. (JLA). Po odobritvi vrhovnega poveljnika vojske in predsednika Predsedstva SFRJ Borisava Jovića, je v začetku meseca,  s silo posegla  v mednacionalni konflikt v kraju Pakrac na Hrvaškem.

Nemalo zatem  je Jugoslovanska ljudska armada, na veliko ogorčenje domače in tuje javnosti, posredovala na ulicah jugoslovanske prestolnice.

 

Potek dogodkov, ki so do tega privedli, je bil sledeč. Sekretariat za notranje zadeve Srbije je prepovedal mirne demonstracije združene opozicije v jugoslovanski prestolnici, napovedane za soboto 9. marca na Trgu republike in pred poslopjem beograjske  televizije.

Kljub prepovedi so se ljudje začeli zbirati na Trgu republike. Na čelu demonstrantov, ki so zahtevali svobodo tiska in informiranja ter enakopraven položaj vseh strank v srbskih javnih glasilih, je bil Vuk Drašković, predsednik Srbskega gibanja obnove. Sprva mirne demonstracije so  se po grobem posredovanju milice, sprevrgle v krvav obračun. V nasilnem obračunavanju med milico in demonstranti sta dve osebi  izgubili življenje (miličnik in še ne polnoleten dijak), 88 oseb je bilo  ranjenih. Predsednik Republike Srbije Slobodan Milošević je zahteval vojaško intervencijo in na  pozno sobotni telefonski seji nepopolno zastopanega predsedstva SFRJ je bila izglasovana uporaba enot JLA.

10-BG 11 - 14.3.91

Študentske demonstracije v Beogradu skozi objektiv Mladininega fotografa. Foto: Tone Stojko, 13. in 14. marec 1991.

Center  prestolnice je zasedlo 50  armadnih tankov, največ jih je bilo pred stavbo televizije. V priporu je med drugimi pristal tudi Vuk Draškovič.

Grob poseg vojske je obsodilo tudi Predsedstvo Republike Slovenije in ugotovilo »da je predsedstvo SFRJ ponovno nezakonito in protiustavno odobrilo uporabo enot JLA za poseganje v notranjepolitične razmere v Jugoslaviji«. Na sobotne dogodke se je odzval tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Ante Marković češ , da se  predsedstvo SFRJ z njim ni posvetovalo o posredovanju vojske.

Nedeljski Beograd  je na dogodke prejšnjega dne, poleg  oboroženih vojakov in tankov v centru prestolnice, spominjal le še  vedno  prisoten  vonj po solzivcu.  Vse je kazalo, da so se strasti umirile , zadnji tanki JLA so beograjske ulice zapustili v nedeljo pozno popoldne. A demonstracij še ni bilo konec. V noči  z nedelje na ponedeljek so center mesta zasedli študentje. Na  Terazijah se jih je  zbralo okoli 10.000, pridružili so se jim tudi taksisti.

48-BG 1 - 13. 3. 91

Študentske demonstracije v Beogradu skozi objektiv Mladininega fotografa. Foto: Tone Stojko, 13. in 14. marec 1991.

V ponedeljek,11. marca, so se za novo vzpostavljenim študentskim govorniškim odrom izmenjevali ugledni  srbski intelektualci, pridružil se jim je tudi srbski patriarh Pavle. Prvotne zahteve opozicije tudi po odstopu vodstva beograjske televizije, so študentje in njihovi podporniki nadgradili.

Istega dne je na Ustju potekal tudi miting z nekaj 10.000 udeleženci, v organizaciji vladajočih srbskih oblasti. Gesla, ki so jih vzklikali v podporo srbskemu predsedniku  Miloševiču  so bila nedvomno v popolnem  nasprotju z žvižgi in vzkliki »Slobo – Sadam«, ki so odmevali na študentskih Terazijah.

V torek, 12. marca, so se študentom pridružili še dijaki, ki so se po odpovedi pouka v osnovnih in srednjih šolah  organizirano odpravili na demonstracije.  Tam so se vseskozi prebirale brzojavke podpore, burno je bila pozdravljena tudi brzojavka mariborske Katedre in študentskega radia Marš.

Tega dne je bil izpuščen  tudi v soboto priprt predsednik  SPO Vuk Drašković, odstopili so vodilni ljudje TV Beograd. Miren protest  je potekal v senci grožnje možnega ponovnega posredovanja vojske – na zahtevo zveznega  sekretarja za ljudsko obrambo generala Kadijevića je predsednik Predsedstva SFRJ Borisav  Jovič sklical sejo vrhovnega poveljstva.

18 - BG 3 13. 3. 91

Študentske demonstracije v Beogradu skozi objektiv Mladininega fotografa. Foto: Tone Stojko, 13. in 14. marec 1991.

Četrti dan študentskih demonstracij,  sreda 13. marec 1991,  je potekal v znamenju množičnega slovesa od žrtve krvavih sobotnih dogodkov, dijaka Branivoja Milinovića.

Demonstranti so dosegli novo pomembno zmago. Svoj odstop je ponudil republiški notranji minister, kar so sporočili na mitingu srbske opozicije na Trgu republike. Njeni voditelji so se nato pridružili  okoli 5000 študentom ki so še vedno demonstrirali na bližnjih Terazijah. Med drugim je bilo slišati glasove o Miloševićevi aretaciji, ki pa  so jih  voditelji opozicije omilili v zahtevo po  čimprejšnjih republiških volitvah.

Beograd je bil še vedno v znamenju štiridnevnih demonstracij, ki pa jih srbska opozicija ne bi tako uspešno zaključila brez podpore študentov in dijakov na Terazijah.

Spontan ljudski odpor proti vodilnim srbskim garnituram  se je po štirih dneh uradno sicer zaključil, prinesel je nekaj odstopov, a vseeno pustil priokus grenkobe. Marsikdo je bil mnenja, da se je končal prezgodaj in brez pravega razloga, marsikdo jih je videl in ocenil kot dvorne igre opozicije in vladajoče srbske strukture.

 

Kako pa so tanki in demonstracije na beograjskih ulicah vplivali na slovenski prostor?

Poleg vedno bolj zaostrenega dialoga na relaciji republiških  in zveznih oblasti ter armadnega vrha, je bilo posledice občutiti tudi na drugih področjih.

Precej težav so namreč imeli organizatorji  svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu, ki naj bi poteklo v Ljubljani in na Jesenicah med 28. marcem in  7. aprilom  1991. O normalnih in varnih pogojih bivanja in tekmovanja v Sloveniji,  je v pismu, ki ga je naslovil na vse sodelujoče hokejske zveze, jamčil tudi predsednik slovenskega Izvršnega sveta  Lojze Peterle. Po napornem prepričevanju držav udeleženk, da je v Sloveniji večstrankarski sistem in da je  od Beograda oddaljena skoraj 600 kilometrov je bilo svetovno prvenstvo le izpeljano.

V povsem drugačni luči kot na ulicah Beograda pa se  je JLA pokazala  na vsakoletnem planiškem prazniku  – finalu svetovnega pokala v smučarskih poletih (22. – 24. marec 1991). Njeni pripadniki so namreč imeli precejšnje zasluge za uspešno pripravo letalnice.

Marec 1991 je bil tudi mesec  ustanovitve operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer v Sloveniji, ki se je že v prvih poletnih dneh leta 1991 neposredno soočilo z močjo jugoslovanske, a že nekaj časa ne več, ljudske armade.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: