75 let od bombardiranja Beograda in aprilske vojne 1941

Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so nemške čete zgodaj zjutraj brez vojne napovedi prestopile jugoslovanske meje, nemška letala pa so bombardirala Beograd in nekatera druga jugoslovanska mesta (med drugim tudi okolico Ljubljane). Nemškim enotam so sledili vojaški oddelki jugoslovanskih sosedov. V Dravsko banovino je tako poleg nemške prodirala tudi italijanska vojska, v Prekmurje, ki so ga sprva zasedli Nemci, pa so 16. aprila 1941 vkorakali Madžari.

 

 

Dogodki so se napovedovali že v zadnjih marčevskih dneh. 25. marca 1941 je namreč vlada v Beogradu po hudem nemškem pritisku pristopila k Trojnemu paktu. Vodilni slovenski katoliški politiki so njeno odločitev podprli, saj so menili, da se bo s tem dejanjem Jugoslavija izognila vojni. Že 26. marca je v Beogradu prišlo do množičnih demonstracij proti paktu in Hitlerju, ki so 27. marca 1941 dosegle svoj višek. Skupina častnikov, pod vodstvom letalskega generala Bore Mirkoviča je namreč z vojaškim udarom strmoglavila vlado in kraljeve namestnike ter 17 –letnega Aleksandrovega sina Petra razglasila za polnoletnega. Dogodke v Beogradu je Hitler razumel kot vojno napoved in izdal ukaz o napadu. V Ljubljani so se na demonstracije v Beogradu odzvali študentje, ki pa so bili v protestih precej osamljeni.

 

 

V silovitem bombardiranju Beograda je bilo ubitih okoli 4 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik takratne največje stranke SLS Fran Kulovec. Beograd je bil popolnoma opustošen. V Dravski banovini pa je nemška vojska, 6. aprila 1941, bombardirala komunikacije in zbirališča kraljeve vojske. Pri Domžalah je bil tako porušen glavni radijski oddajnik Radia Ljubljana.

 

1-1f 2206-3

Napad nemških bombnikov na radiooddajno postajo v Domžalah, 6. maj 1941.

 

Jugoslovanske čete, okrepljene zgolj z obvezniki, saj je bila splošna mobilizacija načrtovana za 7. aprila 1941, so sprva poskušale ubraniti državne meje. Ravno tako so se v mestih in večjih krajih začele organizirati tudi prostovoljske enote, v katere so se združili privrženci najrazličnejših skupin, a prodirajoče vojske niso uspeli zaustaviti.

 

Pavlin-1245_11

Mladina v Ljubljani se javlja 8. aprila 1941 v prostovoljno “Soško legijo”. Foto: Miran Pavlin.

 

Oddelki nemške vojske so tako 6. aprila že vkorakali v Gornjo Radgono, 8. aprila 1941 v Maribor. V Ljubljano pa so 11. aprila 1941 brez odpora vkorakala še enote italijanske vojske. Aprilski boji so v Dravski banovini trajali šest dni. 17. aprila 1941 je namreč pooblaščeni general Danilo Kalafatović podpisal listino o kapitulaciji jugoslovanske vojske.

1-3A 1245-1

Bela zastava na ljubljanskem nebotičniku pred prihodom enot italijanske vojske v Ljubljano. Foto: Miran Pavlin.

 

Povzeto po:

Vodopivec, P. (2006), Od Pavlihove slovnice so samostojne države, Založba Modrijan, Ljubljana.

http://www.rtvslo.si/svet/70-let-od-bombardiranja-beograda-in-aprilske-vojne-41/254737

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: