Franc Jožef sto let pozneje

21. novembra 1916 je umrl cesar in kralj Franc Jožef.

V svojem 68 letnem vodenju države, ki se je od dualistične preureditve l. 1867 imenovala Avstro-ogrska, je postal eden od simbolov večnarodne srednjeevropske monarhije. Na oblast je prišel v razburkanem letu 1848, v času »narodne pomladi« kot vladar, ki ni bil naklonjen liberalnim in narodnim idejam. Tudi sam se je mnogo let pozneje opisoval kot »zadnji monarh stare šole«, ki je bolj kot na modernost in modnost, stavil na tradicijo in stabilnost. Poosebljal je značilno avstro-ogrsko napetost med počasno modernizacijo in vrednotami preteklosti. Kritiki so se posmehovali birokratski togosti c. in kr. države, kritika cesarja pa je ostajala nezaželena, prepovedana in podvržena budnemu nadzoru stroge cenzure.

r1975

R1975: Razglednica ob šestdeseti obletnici vladanja, ob tej priložnosti je bil zgrajen ljubljanski Jubilejni danes, slavni Zmajski most s štirimi secesijskimi zmaji – mestnimi simboli. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V času njegovega vladanja so v javno življenje vstopale množice z zahtevami po volilni pravici in narodna identiteta je postala odločujoče gibalo političnih in družbenih konfliktov. Industrijska proizvodnja je uničevala tradicionalne gospodarske panoge in krepila socialne razlike in napetosti. Med ljudmi, tudi med slovenskimi prebivalci, pa je kljub vsemu naraščala njegova priljubljenost. Ko je julija 1883 obiskal Kranjsko zaradi praznovanja šestoletnice priključitve Kranjske pod habsburško oblast so po vseh krajih, ki jih je obiskal potekale velike slovesnosti z vrhuncem 11. julija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal, da je na lastne oči videl, »kako so na cesti pokleknila kmetska dekleta, ko se je cesar mimo njih peljal v svoji kočiji.« Slovenski voditelji so njegove obiske in javne manifestacije, v ozadju katerih so potekala politična in narodna prerivanja, običajno izkoriščali za predstavitev svoje zvestobe in narodne pripadnosti. V obdobju svojega vladanja je doživljal vojaške in politične poraze in boleče osebne udarce: usmrtitev brata Maksimilijana v Mehiki 1867, samomor sina Rudolfa 1889, umor žene Elizabete, med ljudmi priljubljene Sisi, l. 1898 in njegovega nečaka, prestolonaslednika Franca Ferdinanda s soprogo v Sarajevu 1914.

Z njegovim usodnim podpisom vojne napovedi se je začela prva svetovna vojna. Vera v napredek in vrednote starega sveta je skupaj s številnimi človeškimi življenji strmoglavila v blato strelskih jarkov in Habsburška monarhija je vstopila v svoje zadnje obdobje. Nezadovoljstvo med vojaki in civilisti je zaradi vse slabših življenjskih razmer hitro naraščalo. Sočasno s pomanjkanjem kruha je plahnela zvestoba tradicionalni monarhiji. Na današnji dan pred sto leti je Franc Jožef 1. umrl.

r5362

R5362: Franc Jožef na mrtvaškem odru. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V njegovi smrti so že njegovi sodobniki slutili konec neke dobe in skupne države. Do njenega razpada jo je vodil njegov naslednik zadnji habsburški vladar Karel.

r203

R203: Cesar Franc Jožef in prestolonaslednik nadvojvoda Karel. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Po končani vojni je v propagandi držav, ki so nastale po njenem razpadu avstro-ogrska postala predvsem »osovražena ječa narodov«, množično so se preimenovale ulice in uničevali so se spomeniki in državni simboli »tuje oblasti«. V Trstu so odstranili spomenik pokojne cesarice Elizabete in tudi s požigi slovenskih narodnih domov skušali zabrisati sledove narodno mešanega habsburškega pristanišča. Podobno so v Ljubljani na silvestrovo odstranili spomenik Franca Jožefa na katerega še danes spominja podstavek s krili dvoglavega orla in ženskim kipom, alegorijo Ljubljane, ki se cesarju zahvaljuje za pomoč pri obnovi v potresu porušenega mesta.

Danes po izkušnjah dveh svetovnih vojn, totalitarizmov in koncentracijskih taboriščih, ki so sledili razpadu monarhije, se evropski prebivalci s svojimi elitami in razvejano birokracijo bolj ali manj neuspešno spopadajo s številnimi podobnimi težavami kot jih je imela Avstro-Ogrska. Pogled nazaj je zato vse bolj večplasten, in morda celo prežet s kančkom nostalgije. Kakorkoli že, vse bolj se zavedamo skupne dediščine Franc Jožefovega obdobja, ki jo lahko prepoznamo v arhitekturi, glasbi, literaturi, prehrani in številnih dobrih in slabih navadah, ki jih vsakodnevno živimo.

Besedilo in fotografije pripravil: Marko Štepec

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: