Televizor »Minirama« – prvi prenosni televizor v Jugoslaviji

Image EXIF Data

  • Date Taken: 14 Jul 2016, 07:01:04
  • Camera: Canon EOS 5D Mark III
  • Focal Length: 25
  • Aperture: f/16
  • ISO: 50
  • Shutter Speed: 1/125 second

 

Iskrin prenosni televizijski sprejemnik visokega sijaja in živahnih barv »Minirama« je leta 2016 na prodaj kot mojstrovina jugoslovanskega industrijskega oblikovanja in lep oblikovalski kos.

Julija 1973 je po precejšnjih začetnih težavah iz redne proizvodnje tovarne Iskra – IEZE v ljubljanskem Pržanu prišel kot 12-colski, črno-bel televizor z ohišjem iz plastične snovi ABS. Kljub svoji privlačno drugačni zunanjosti je bil cenejši od sprejemnikov z večjimi ekrani, ki so jih hkrati proizvajali v Pržanu.

Osemdesetodstotno narejen iz domačih materialov je lahko poleg priročnosti in prvotnih štirih gumbov za nastavitev kanalov ustrezal tudi zahtevi, da se je z manjšimi dodelavami napajal iz avtomobilskega akumulatorja.

Prvotna posebnost oranžnih, rdečih, modrih, belih in rumenih televizijskih sprejemnikov je bila še v tem, da se jih je dalo gledati v dveh položajih, vodoravnem in z rahlim nagibom navzdol, kar je omogočilo prilagojeno težišče mehanizma, dodatno stabilnost v obeh položajih pa je omogočalo šest nožic.
Za vse to je poskrbela devetčlanska skupina pod vodstvom inženirja Jurija Butine ter oblikovalca Borisa Rozmana, ki so ustvarili prvi v Jugoslaviji skonstruiran in proizveden prenosni televizijski sprejemnik. Na pomembnejših evropskih in severnoameriških tržiščih oblikovno zaščiteno »Miniramo« so s pomočjo Iskrinih inštruktorjev in sestavnih delov proizvajali tudi v Alžiriji, iz Pržana pa so jo izvažali tudi v Irak in Iran.

 

r-1236

TV »Minirama« v Rezidenci predsednika Josipa Broza Tita na Užički 15 v Beogradu, kjer je bivala tudi Jovanka Broz. Iz arhiva Muzeja istorije Jugoslavije.

 

»Miniramo«, namenjeno domačemu in konkurenčno močnemu tujemu tržišču, so lastniki lahko gledali zunaj svojih domov, prilagojena je bila tudi za varno prevažanje v avtomobilu. Kot tak je bil idealen »počitniški« televizor, priljubljen tudi v počitniških hišicah, v osemdesetih letih pa sta bila »Miniramina« oblikovno in tehnološko nadgrajena naslednika Trim in Jasna pogosto uporabljana kot ekran za prodirajočo noviteto – hišni računalnik.

Tovarna, v kateri je nastala »Minirama«, je bila ob vstopu v sedemdeseta leta ena od sedemnajstih gospodarskih organizacij slovenskega elektroenergetskega velikana Iskre, ki je na višku združevanja zaposlovala več kot 30.000 ljudi. Ta konglomerat Iskrinih podjetij je od svojega nastanka na Dan žena leta 1946 v Kranju doživel več širitev in posledičnih preimenovanj. Pomemben pečat na Iskrinem širokem proizvodnem programu je pustil tudi njen Oddelek za industrijsko oblikovanje. Njena stalnica pa sta ostala prvotno ime – Iskra in zaščitni znak, ki se je že na začetku zaradi cenzure iz šesterokrake zvezde spremenil v peterokrako iskrico.

 

minirama

 

Iskrin obrat v ljubljanskem Pržanu, ki je ves čas proizvajal izdelke široke potrošnje, od radiev do gramofonov, je prvi jugoslovanski prenosni televizor izdeloval do leta 1991, ko je kot Iskra Videomatika šel v stečaj. »Minirama« pa je obstala, tudi na policah muzejskih depojev. Med drugimi v Muzeju istorije Jugoslavije (Muzeju zgodovine Jugoslavije), kjer je danes vpisana kot predmet, ki je krasil notranjost ženske spalnice v beograjski rezidenci dosmrtnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita.

Avtorica besedila: Nataša Strlič

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: