ČOKOLADA, TA SLADKA RAZVADA

 

Redki so ljudje, ki ne marajo čokolade. In veliko je takšnih, ki so s čokolado kar malce zasvojeni. Čokolado vidimo kot potrošniški produkt, ki nas čaka na prodajni polici. V bistvu pa niti ne pomislimo na to, kje so korenine njene proizvodnje, kakšni so bili prvi produkti, ali pa, kje in kdo jo je v Sloveniji izdeloval prvi.

Na območju Srednje Amerike so v 4. stoletju živeli Maji, ki so prvi izdelali iz kakavovih zrn napitek. Verjeli so, da drevo kakavovec pripada bogovom in da so njegovi plodovi dar bogov. Njihovi nasledniki so bili Tolteki in nato Azteki, ki so kakavove napitke uživali pri številnih obredih in slovesnostih. Ti napitki so bili zelo grenki in mastni. V Evropo je kakavova zrna prinesel Krištof Kolumb leta 1502. Vreče zrn je dobil pri blagovni menjavi. Ni pa se zavedal njihove vrednosti. Šele španski raziskovalec Hernan Cortez, ki je v Novi svet prišel leta 1519, je spoznal gospodarsko vrednost kakavovih zrn, tako kot hrane in tudi kot denarnega sredstva. Za sto zrn so takrat lahko kupili sužnja, za štiri pa zajca.

 

 

V 16. in 17. stoletju so se v Evropi začele širiti čokoladne družbe – od Španije, Nizozemske, Italije do Francije. V Švici in Nemčiji so čokoladno razvado spoznali pozneje in v Nemčiji so čokolado leta uporabljali kot zdravilo in se je dobila le v lekarnah. Čokoladno pijačo in pozneje čokolado je sprva uživalo plemstvo in kralji, šele pozneje, ko je postala bolj dostopna in cenovno ugodnejša, tudi širši sloji družbe.

 

 

Ja, in v Sloveniji so jo prvi izdelovali menihi trapisti, ki so svoj samostan uredili na gradu Rajhenburg. Aprila 1881 so prišli iz Francije, iz razpuščenega samostana Notre Dame des Dombes iz bližine Lyona. Prva leta so v Rajhenburgu urejali samostan, kupovali nova zemljišča, zidali nove stavbe in širili svojo gospodarsko in obrtno dejavnost. Vse te nakupe in dela je financiral brat Gabriel Giraud, ki je bil premožen, saj je bil sin bogatega tovarnarja in proizvajalca svile iz Lyona. Da je lahko razpolagal s svojim premoženjem ni naredil zaobljub. A menihi so se zavedali, da morajo začeti s proizvodnjo nečesa, kar jim bo prinašalo zaslužek in s tem tudi razcvet njihovega samostana. Skupaj z bratom Gabrielom so se odločili, da začnejo s proizvodnjo ČOKOLADE.

 

 

 

Temeljni kamen za tovarno čokolade so vzidali 27. marca 1895. Načrte za stavbo tovarne je izdelal Anton Smrekar iz Sevnice. 19. januarja 1896 je stavbo tovarne čokolade opat Janez Krstnik Epalle svečano blagoslovil in s proizvodnjo so začeli že 3. februarja 1896. Vse stroje za proizvodnjo čokolade so pripeljali iz Francije. Na pročelju stavbe je bil napis ORA ET LABORA – moli in delaj, osnovno geslo menihov trapistov, po katerem so živeli in delali.

 

 

Priprava besedil in fotografij: Irena Fürst

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: