COCKTA – prva gazirana brezalkoholna pijača v Jugoslaviji

 

Nedaleč od Muzeja novejše zgodovine Slovenije, na Frankopanski 11, se je leta 1952 začela zgodba o Cockti. O pijači, ustvarjeni za mlade, ženske in pivce brez želje po alkoholnih pijačah na do tedaj izrazito alkoholu naklonjenem tržišču.

 

 

Njeni glavni ustvarjalci so bili Ivan Deu, Emerik Zelinka, Sergej Pavlin in Uroš Vagaja. Prvi se je kot direktor podjetja Slovenija vino iz ZDA vrnil s steklenico Coca-Cole, nedvomno navdihom za nastanek Cockte. Drugi je postal avtor njene še danes skrivne recepture. Tretji, študent arhitekture Pavlin,[i] je dobil naročilo za njeno celostno podobo, toda zaradi pomanjkanja časa je izdelavo plakata za Cockto prepustil četrtemu, Vagaji.[ii] Njegov plakat zagorele deklice s konjskim repom, ki po slamici pije novo pijačo, je, tako kot Pavlinova steklenička, Cockti prinesel široko prepoznavnost in tudi s poznejšimi propagandnimi akcijami postavil visoke oglaševalske standarde na jugoslovanskem trgu.

 

EP221_2:  Hotel Miramar, avgust 1957. Foto: Primožič, hrani: MNZS.

 

Cockta – koktejl iz plodov šipka, različnih zelišč, čiste izvirske vode, vitamina C in karameliziranega sladkorja je bila polnjena v prozorno stekleničko iz motnega hrapavega stekla, po povsem novem kalupu izdelana v steklarni Straža Rogatec. Napis se je zgledoval po tipologiji črk s Slovenskega naroda.

Z velikimi, propagandno domišljenimi koraki se je javnosti prvič predstavila leta 1953, na smučarskem prazniku v Planici. Uspeh pijače, polnjene v 0,250-litrske stekleničke in sprva na prodaj za priporočenih 20 din,[iii] je bil zagotovljen. Že v prvem letu so po vsej državi prodali štiri milijone stekleničk. Pogosto so steklenice Cockte neposredno iz polnilnega stroja v nekdanji preurejeni vinski polnilnici naložili neposredno na kamione in odpeljali do kupcev.[iv]

 

 

Nameravana širitev proizvodnje v sodelovanju z Rogaško Slatino ni uspela, podjetji sta se pozneje zaradi polnitve nove pijače – oranžade Rogaške – v Cocktine s patentom zaščitene stekleničke celo sprli.

Cockto, ki so jo njeni proizvajalci priporočali tudi kot odlično sestavino za alkoholne koktejle, so sredi petdesetih let začeli polniti tudi t. i. sodavičarji – licenčni proizvajalci. To je tako kot gradnja prve polnilnice brezalkoholnih pijač v Beogradu njeno prodajo po Jugoslaviji še povečalo. Pozneje se je podjetje Slovin (naslednik Slovenija vina), tudi zaradi slabih Cocktinih ponaredkov, odločilo, da jo bo polnilo le v svojih polnilnicah. Leta 1968, ko je Cockta dobila še »brata« – oranžado Jupi, sta se na jugoslovanskem trgu pojavila tudi Coca-Cola in Schweppes. Čeprav so Cocktini proizvajalci na agresivno propagando pijače s pridihom zahoda odgovorili z novimi promocijskimi prijemi, po letu 1970 tudi s prodorom na Poljsko in Nizozemsko, je njena prodaja padala [v].

 

Vino in likerji, razna darila za nagradno igro, križanka SP (Slovenskega poročevalca), avto, žrebanje nagrad. Foto: Vlastja Simončič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

 

Sredi sedemdesetih let se je predstavila v novi podobi in z novim sloganom »Cockta, pijača vaše in naše mladosti«. »Pijači, ki jo pije že tretja generacija« v novi litrski steklenici se je leta 1983 pridružila še plastenka (PET steklenica), ponovno pa so spremenili tudi zunanjo podobo steklenice. Od leta 1988 je Cockta na prodaj tudi v pločevinkah.

Pijači, ki je še vedno znala poskrbeti »za žejo v vročih poletnih dneh«, so v novi državi že pisali osmrtnico,[vi] ko ji je novo življenje na začetku novega tisočletja vdahnila Kolinska. S privlačnimi propagandnimi prijemi in z novimi trendovskimi okusi, ki nagovarjajo že četrto generacijo, Cockta ostaja del našega vsakdana. Prve pač ne pozabiš nikoli.

Besedilo in fotografije pripravila: Nataša Strlič, višja kustosinja MNZS

 

Opombe:

[i] Leta 2005 je za Cocktin opus prejel nagrado za brezčasni slovenski dizajn.

[ii]Adela Ramovš (ur.): Cockta – zgodba o pijači vaše in naše mladosti, v: COCKTA – pijača vaše in naše mladosti: O dediščini slovenskih blagovnih znamk. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2010: 55–85.

[iii] YUGOCOCKTA PRODUKTI: Brezalkoholna Cockta osvežuje. Ljubljana: Borba – Ljudska pravica, 1. 6. 1953.

[iv] Prav tam.

[v] Adela Ramovš (ur.): Cockta – zgodba o pijači vaše in naše mladosti, v: COCKTA – pijača vaše in naše mladosti: O dediščini slovenskih blagovnih znamk. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2010: 55–85.

[vi] Mag. Janez Damjan: Sodobna slovenska legenda, v: COCKTA – pijača vaše in naše mladosti: O dediščini slovenskih blagovnih znamk. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2010: 27–37.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: