S ČIM SO SE ŠE UKVARJALI TRAPISTI POLEG PROIZVODNJE ČOKOLADE IN LIKERJEV?

Trapisti so bili v gospodarskem pogledu izredno napredni in vsestranski. Držali so se reka Moli in delaj, zato je bilo delo pomemben sestavni del njihovega življenja. Ukvarjali so se z vsemi gospodarskimi dejavnostmi: s kmetijstvom, z živinorejo, vinogradništvom, obrtnimi dejavnostmi, pa tudi z vrtnarstvom, s cvetličarstvom, z zeliščarstvom in s sadjarstvom. Kot sadjarji so nasadili veliko sadnega drevja sortnih vrst jablan, hrušk, sliv in češenj. Glavni sadjar je bil brat Dominik Puc. Sadje so sušili in vse leto jedli krhlje. Ukvarjali so se tudi s čebelarstvom in se preizkušali v ovčereji, ki pa se zaradi nizke lege območja ni obnesla.

Menihi odhajajo na delo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Menihi odhajajo na delo. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Skupaj z gradom in s posestmi so trapisti kupili tudi gozdove, kjer je bil sprva glavni gozdar brat Ludvik Mohorko. V gozdovih so si pripravljali les za kurjavo in za izdelavo lesnih izdelkov. Imeli so svojo žago in mizarske delavnice s sodobnimi stroji in pripomočki za obdelovanje lesa. Prvi so imeli skobeljni stroj, celo prej, kot v rudniku Senovo. Glavni mizar je bil brat Maksimiljan Jevšnik. Izdelovali so različne lesarske izdelke in tudi svoje letno obuvalo – cokle. Pozimi so nosili v čevljarski delavnici izdelane usnjene škornje z volnenim zgornjim delom. Tudi oblačila so si trapisti izdelovali sami. Izdelovali so jih v lastni krojaški delavnici, ki je bila v okroglem stolpu v drugem nadstropju gradu. Glavni krojač je bil brat Klemen Ziherl.

Brat Maksimiljan Jevšnik se je rodil 23. oktobra 1906 na Blatnem vrhu pri Dobju pri Planini. V samostan je vstopil 1. januarja 1922, večne zaobljube pa je naredil 15. avgusta 1931. Brat Maksimiljan ni bil le mizar, bil je tudi pravi inovator. Leta 1936, ko je prinesel opat Placide Epalle iz Francije načrt, je naredil stroj za pranje perila. Stroj je bil na električni pogon. Med vojno je moral brat Maksimiljan ostati v Rajhenburgu, kjer je opravljal dela v mizarskih delavnicah, po razpustu samostana pa je bil do upokojitve zaposlen v tovarni čokolade, kjer je opravljal mizarska dela. V času postavljanja prve razstave leta 1993 mi je bil brat Maks v izredno pomoč. Kljub 87. letom je imel odličen spomin, večino menihov na fotografijah je poznal in mi o njih pripovedoval. Za razstavo pa tudi sestavil in obnovil oltar in korno klop, ki sem ju odkrila na podstrešju nekdanje meniške stavbe na Sremiču.

Bivši brat Maksimiljan Jevšnik, ki je bil v samostanu mizar. Fotografiran leta 1991 v Brestanici. Foto: Ladka Likar Kobal, hrani: MNZS.

Bivši brat Maksimiljan Jevšnik, ki je bil v samostanu mizar. Fotografiran leta 1991 v Brestanici. Foto: Ladka Likar Kobal, hrani: MNZS.

V stavbi ob hlevih na pristavi so bile kovačnica, kolarnica in sodarna. Izdelke so menihi izdelovali zase in tudi za prodajo in plačilo najetim delavcem. Pri delu so jim pomagali zunanji delavci. Tisti krajani, ki so živeli v hišah na samostanski posesti, so morali redno prihajati na delo k trapistom. Tiste, ki so imeli svoje konje, so trapisti redno zaposlili, najemali pa so tudi številne sezonske delavce in jih za njihovo delo plačevali.

 

 

Pater Pavel Škrl-oskrbnik gradu in b. Ladislav Agrež-ekonom z zunanjimi delavci, okrog 1938 na dvorišču pred samostanom. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Pater Pavel Škrl-oskrbnik gradu in b. Ladislav Agrež-ekonom z zunanjimi delavci, okrog 1938 na dvorišču pred samostanom. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Trapisti so skupaj z gradom kupili tudi obsežna zemljišča. Na večjem delu zemljišč so bile obdelovalne površine za pridelovanje hrane. Pridelava zelenjave in žit je bila zanje nadvse pomembna, saj večina ni uživala mesa in drugih živalskih proizvodov. Bili so strogi vegetarijanci in niso jedli niti jajc niti rib. Gojili so oljno repico, koruzo, pšenico, oves, ajdo, krompir, zelje, repo, lečo, fižol in druge kulture. Da bi pridelali čim več hrane in si olajšali delo, so trapisti kupovali različne strojne pripomočke. Že leta 1917 so kupili mlatilnico za mlatenje in čiščenje ter mlin za mletje žita, kupili pa so tudi pripravo za ruženje koruze.


Leta 1929 so pri ameriški firmi kupili traktor Cormick na petrolejski pogon. Stroški dela z njim so bili sicer visoki, a olajšal jim je delo in skrajšal čas. Kot je zapisal eden od krajanov – to ni bil traktor, kot so sedanji. Ni imel gum na kolesih temveč so bila kolesa železna z zarezanimi lopaticami na obodu. In ko je delal, je strašno smrdelo. Skupaj s traktorjem so kupili tudi plug in krožno brano. Trapisti so leta 1930 kupili tudi moderen kombajn. Širok je bil 2,2 m, požeto žito je polagal na trak, slamo pa zvezal v snop in ga izvrgel. Z njim so v dobri uri poželi en ha veliko njivo s pšenico.

Prvi traktor, ki ga vozi brat Ludvik Mohorko. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Prvi traktor, ki ga vozi brat Ludvik Mohorko. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Hrano so pridelovali tudi na vrtovih v neposredni bližini samostana. Na vrtovih so sadili solato, čebulo in tudi različne začimbe. Njihova hrana je bila od začetka le soljena, pozneje pa so ji za okus dodajali tudi začimbe. Svežo zelenjavo so shranjevali v grajskih kleteh, del zelenjave pa so konzervirali. Posebno mesto v prehrani menihov je imelo kislo zelje, uživali so ga praktično vsak dan.

Posestvo Rajhenburg leta 1948, spravilo sena na ribnikih. Med zaposlenimi so bili tudi bivši trapisti. Last Stane Kukovičič

Posestvo Rajhenburg leta 1948, spravilo sena na ribnikih. Med zaposlenimi so bili tudi bivši trapisti. Foto: neznan, hrani: Stane Kukovičič.

Trapisti so odhajali na delo na polja v kutah, brez zgornjega plašča, pokriti so bili s kapuco ali slamnikom, obuti pa v cokle. Spodnji del oblačila so spodvihali, da se jim pri delu ni vlekel po tleh. Pri delih na poljih so jim pomagali tudi najeti delavci, tako kot pri vseh ostalih delih.

 

 

Po razpustu samostana so na njihovih poljih delali zaposleni Okrajnega gospodarstva Rajhenburg, med njimi tudi nekaj bivših trapistov. Ko pa je grad in posestvo prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve in so v gradu uredili Kazensko poboljševalni dom, so bivšo trapistovsko zemljo obdelovale zapornice.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, vodja enote Brestanica, kustosinja

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: