ŽIVINOREJA IN PROIZVODNJA SIRA TRAPIST

 

Med pomembnimi gospodarskimi dejavnostmi, s katerimi so se ukvarjali trapisti, je bila tudi živinoreja. Že leta 1888 so v neposredni bližini samostana zgradili 60 m dolg in 40 m širok hlev. V knjigi Kaj delajo trapisti so zapisali: »Približno 500 korakov od samostana, sredi veselih travnikov, ki jih krasijo pisane cvetlice in zeleno drevje, dvignila se je obsežna pristava s hlevi, kozolci, parnami (stavbe za shranjevanje krme, slame in sena, op. I.F.), žitnicami, svinjakom, mlinom, žago in raznimi rokodelnicami. Poslopje zavzema 5870 m²«.

 

Trapisti in najeti delavci pri košnji trave. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Trapisti in najeti delavci pri košnji trave. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

V hlevu so položili na tla tire in z vagončkom so odvažali iz hleva gnoj, med steno in jaslimi pa je bil krmilni hodnik, da so lažje krmili živino. V hlevih je delalo več menihov. V obdobju pred razpustom samostana je bil vodja v hlevih ali kot so rekli menihi »glavni hlevar« brat Izidor Kovačič.

 

 

Trapisti so redili okrog 80 glav govedi, nekaj bikov, 10–12 konj, 300–400 svinj in 500–600 kokoši. Za valjenje piščancev so, ko so imeli lastno elektriko, zgradili inkubatorje. Večina živali je bila plemenske sorte. Krave so bile mlekarice, švicarske pasme, in iz mleka so menihi izdelovali sir Trapist. Z osličkom so vozili mleko s pristave v samostan, kjer je bila blizu vhoda sirarna.

 

 

Dnevni prevoz mleka s pristave do samostana, kjer so iz mleka delali sir Trapist, okrog leta 1930. Foto: neznan, hrani: MNZS.

Dnevni prevoz mleka s pristave do samostana, kjer so iz mleka delali sir Trapist, okrog leta 1930. Foto: neznan, hrani: MNZS.

 

Tu so za sirjenje mleka uporabljali želodce mladih telet. Živino so redili tudi na posestvu na Sremiču, kjer so sicer imeli vinograde. Tudi tam so iz mleka izdelovali sir. Na Sremiču so za sirjenje mleka uporabljali poseben prah, imenovan sirišče, ki ga je izdelovala tovarna Biljana v Beogradu. Sir so trapisti prodajali in ga ob nepostnih dnevih tudi sami uživali.

 

 

Za okrepčilo so ga poleg kruha dobili tudi najemni delavci, ki so pomagali pri različnih delih v samostanu. Kot je zapisal v spominih krajan Milan Šoštar je bil sir trapist izredno okusen in tudi poceni. Stal je 12 dinarjev za kilogram. Po razpustu samostana tudi recepture za proizvodnjo sira menihi niso povedali. Sir trapist, ki ga lahko danes kupimo v trgovini, ima po trapistih le ime, kvaliteta pa se ne more primerjat. To vem zato, ker sem jedla originalni sir trapist. Tega še danes izdeluje menih trapist pater Tomislav Topić v samostanu Marija Zvezda pri Banja Luki v Bosni.

 

 

Trapisti so večino mesa in predelanih mesnih izdelkov prodali, saj sami mesa v večini niso uživali. Uživali so ga le mladi gojenci do opravljenih malih zaobljub, ki so jih naredili okrog 20. leta starosti. Menihi so menili, da organizem ki raste, potrebuje živalske beljakovine, pozneje pa te niso več potrebne. Meso so lahko uživali tudi bolni in menihi starejši od 60 let.

 

 

Edina hrana, ki so jo jedli in je bila živalskega izvora, je bil torej sir trapist. Tega so lahko uživali vsi v dneh, ko jim ni bil zapovedan post. Glede na to, da so živeli brez stresa, da se niso predajali alkoholnim razvadam in da so se zdravo prehranjevali, je bila njihova življenjska doba dolga, razen seveda tistih, ki so imeli kakšne neozdravljive bolezni. Moji informatorji trapisti so dosegli starost od 75 do 92 let.

 

 

Blizu hlevov je bil na pristavi ribnik, v katerem je voda pozimi zmrznila. Led so menihi uporabljali v svoji ledenici in ga prodajali tudi bližnjim mesarjem. Ostale ribnike, ki so jih imeli v Mačkovcih in Prižnem Dolu so, razen enega, izsušili in na tako pridobljeni zemlji pridobivali krmo za živino.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, vodja enote Brestanica, kustosinja

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: