DOLGCAJT – prva velika plošča skupine Pankrti

 

Osmega februarja 1980 Slovenci niso slavili le kulturnega praznika in ni jih skrbelo le za  predsednika SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije) Josipa Broza – Tita, ki je bil od začetka leta hospitaliziran v ljubljanskem Kliničnem centru. Tega dne je izšla tudi prva velika plošča prve punk skupine za železno zaveso. Pankrti so izdali Dolgcajt. 36 minut in 6 sekund dinamičnih in eksplozivnih pesmi, ki so nedvomno razbili stanje iz naslova. Po besedah pevca Petra Lovšina je bil naslov prepev pesmi No fun ameriške skupine The Stooges[i] in je odlično opisovala ljubljansko sivino s konca sedemdesetih let – neskončna poletja, dolge vikende, prezgodaj zaprte lokale, …

 

 

Če je za izdajo njihove prve male plošče Lublana je bulana, leta 1978 posnete v italijanski Gorici, poskrbel alternativni ŠKUC, je njihova prva velika plošča izšla pri uradni založbi. In to celo na povabilo odgovornega urednika ZKP (Založba kaset in plošč) RTV Ljubljana, Dušana Velkavrha, ki je poskrbel tudi za prvo cenzuro.

Foto: arhiv MNZS.

Peterica Pankrtov, ki je svoj punk pohod po jugoslovanskih odrih začela oktobra 1977 v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani[ii], je imela ob izdaji Dolgcajta zavidljivo kilometrino. Štirinajst pesmi, ki so jih preigravali že na predhodnih koncertih, so v ljubljanskem studiu Akademik posneli v 46 urah. Premieren je bil samo ovitek, ki ga je oblikoval Etbin Štefančič – Edi.

 

 

Na fotografijah Dušana Arzenška je bila takratna sestava skupine (Peter Lovšin, Dušan Žiberna, Mitja Prijatelj, Bore (Boris) Kramberger, Slavc Colnarič) ovekovečena pred tipično kuliso tistega časa – stolpnice s trafiko v ospredju na prvi ter dvorišča gospodarskega objekta na zadnji strani ovitka.

Besedila z albuma je pregledala tudi t. i. komisija za šund, ki se ni mogla odločiti o njihovi primernosti. Poslala jih je v pregled dr. Matjažu Kmeclu, ki je ocenjeval najbolj problematične tekste. »… Nekaj take revščine sem pred časom dobil v roke od reškega ansambla Paraf, in ne vem, če ni bil to edini primer, ko sem zaradi besedila svetoval obdavčitev,« je dejal znani slovenist in literarni zgodovinar, še preden je v roke dobil besedila s prve velike plošče Pankrtov.[iii]

Foto: arhiv MNZS.

Dolgcajt je bil slednjič označen kot šund. Ljubitelji skupine so zaradi etikete s t. i. davkom na šund na ovitku zanj plačali dodatnih 20 odstotkov prometnega davka, album pa so našli na bolj odmaknjenih policah glasbenih trgovin.

 

 

Ploščo so po izidu promovirali v eni najbolj sofisticiranih prodajaln plošč v pasaži veleblagovnice Maximarket. Udeležilo se je je veliko število ljudi, vzrok je bil tudi dela prost dan ob kulturnem prazniku. Kot se spominja nekdanji glasbenik in režiser Andrej Košak, so plošče takoj ob dostavi v trgovino pošle kot sveže žemlje, njihovi kupci pa so se na cesti pozdravljali podobno kot motoristi.[iv]

 

 

Dolgcajt je bil pol leta po izidu nagrajen z eno najbolj prestižnih nagrad v državi, z nagrado Sedem sekretarjev SKOJ-a[v]. Nagrado je v Zagrebu prevzel ustanovni član skupine, pisec tekstov in menedžer Pankrtov, Gregor Tomc.

 

PLAKAT PANKRTI: hrani MNZS.

PLAKAT PANKRTI: hrani MNZS.

 

Po desetih letih delovanja so se Pankrti 10. decembra 1987 v ljubljanski Hali Tivoli poslovili z zaključnim koncertom, poimenovanim »Zadnji pogo v Ljubljani«. Pol leta zatem jih je brbotajoče dogajanje zgodnjega poletja 1988 še zadnjič v Jugoslaviji združilo na odru. Ob podpori velike množice ljudi so na današnjem Kongresnem trgu zapeli še enkrat. Tokrat v podporo zaprtim Ivanu, Davidu in Janezu.

Besedilo in fotografije pripravila: Nataša Strlič, višja kustosinja v MNZS.

______________________________________________________________________________________

Viri in literatura:

[i] Glasba je časovna umetnost, LP film Pankrti – Dolgcajt, režija: Igor Zupe, 2006.

[ii] Peter Lovšin, Peter Mlakar in Igor Vidmar: Punk je bil prej: 25 let punka pod Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba in ROPOT, 2002.

[iii] Stane Sušnik: Vsak žanr je lahko duhovit: Pogovor z dr. Matjažem Kmeclom. Mladina 1/2, 11. 1. 1980: 45.

[iv] Glasba je časovna umetnost, 2006.

[v] Igor Bašin: Seks, droge in rokenrol, v: Pankrti, 30 let – nč se ne premakne: Foto retrospektiva ob 30. obletnici. Ljubljana: Galerija Photon, 2007:12

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: