CIGARETA FILTER 57 – prva filter cigareta v Jugoslaviji

 

V mogočni stavbi na začetku Tržaške ceste v Ljubljani je delovala Tobačna tovarna, v kateri so izdelali prve jugoslovanske cigarete s filtrom – Filter 57. S prvotne lokacije, ljubljanske cukrarne,[1] kjer so 13. marca 1871 začeli ročno izdelovati cigare – viržinke, se je tja preselila dve leti pozneje (1. 8. 1873). Istega leta je proizvedla tudi prve ročno izdelane cigarete [2]. Njihova množična uporaba je bila tesno povezana z vojnami (sprva s krimsko) ter izumom stroja za izdelovanje cigaret v drugi polovici 19. stoletja.

 

EP3164_1: Tobačna tovarna, Ljubljana, december 1958. Foto: Bogo Primožič, hrani: MNZS.

EP3164_1: Tobačna tovarna, Ljubljana, december 1958. Foto: Bogo Primožič, hrani: MNZS.

 

Ljubljanska tobačna tovarna je sledila trendom in že v času Avstro-Ogrske naraščajočemu povpraševanju po novem tobačnem izdelku. Cigarete, tudi v obdobju kraljevine večinoma poimenovane po jugoslovanskih rekah (Drava, Morava, Zeta, Ibar ipd.), je v novi socialistični Jugoslaviji leta 1957 dopolnila s prvo filter cigareto. »Varnejše« filter cigarete so se namreč v petdesetih letih, tudi kot posledica opozoril Svetovne zdravstvene organizacije o povezavi nikotina in pljučnega raka, iz Amerike množično razširile po svetu.

 

 

Začetek izdelave cigaret Filter 57 je bil bolj rezultat naključja kot zavestne odločitve o uvedbi novega proizvoda. Nemški stroj Hauni za proizvodnjo in spajanje cigaret s filtrom, razstavljen na Zagrebškem velesejmu, je bil namreč po predhodnem dogovoru dveh ključnih mož[3]  poslan v Tobačno Ljubljana. V skladu z imenom je proizvodnja stekla spomladi leta 1957. Po začetnih težavah in prehodu z ovalnih na okrogle cigarete je filter cigareta pridobivala nove odjemalce. Cigareto, ki je vsebovala prijetno mešanico več vrst tobaka,[4] je med prvimi preizkusil predsednik Tito. Do prodajnega »buma« je prišlo leta 1965, ko je trdo škatlo s pomičnim dnom – t. i. šubšahtel,[5] ki je trgala žepe tedaj popularnih najlonskih srajc, zamenjalo novo, mehko pakiranje. Za osem mm se je povečala tudi dolžina cigarete, z dotedanjih 72 na 80 mm.

 

 

Za videz škatlice je poskrbel likovno nadarjeni delavec Tobačne,[6] ki je narisal zmajčka in druge motive. Ljudska domišljija pa je poskrbela za zanimivo interpretacijo likovne podobe škatlice Filter 57, ki pravi, da v obrisu zmajeve glave lahko prepoznamo skodelico kave, v njegovem trupu obris Slovenije, zmaj z repom v obliki puščice kaže na številko 57, kar pomeni, da cela Slovenija ob kavi kadi Filter 57.[7] Začetni verz Prešernovega Povodnega moža se je na robu škatlice pojavil pozneje. Filter 57 je veljal za ljubljanski proizvod z ljubljanskimi simboli, tudi Urška je asociirala na izrazito ženski, lep pa tudi samski kolektiv Tobačne.

MC651106_14: Tobačna tovarna, Ljubljana, november 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

MC651106_14: Tobačna tovarna, Ljubljana, november 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

 

Še leta 1962 so se v ljubljanski Tobačni tovarni odločali med proizvodnjo cigar in cigaret. Končna odločitev se je takrat izkazala za pravilno, saj so v začetku sedemdesetih let samo cigarete Filter 57 predstavljale skoraj 80 odstotkov celotne proizvodnje in imele 57-odstotni tržni delež na jugoslovanskem cigaretnem trgu.

 

 

Posebnost cigaret Filter 57 je bila, da so jih kot edine v Evropi pakirali s filtrom navzdol. Tehnična napaka, nastala kot posledica napačnega strojnega štetja obratov, ki jih naredi cigareta med procesom proizvodnje in pakiranja, se je izkazala kot prednost. Ker se kadilec z umazanimi rokami ne dotakne filtra, so jo začeli oglaševati kot delavsko cigareto. Tako so jih pakirali do pojava cigaret 57 Mild konec osemdesetih let, ko so jih po priljubljenosti prehitele cigarete Boss.[8]

 

MC620101_12: Kiosk Tobačne tovarne Ljubljane v Kranju, januar 1962. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

MC620101_12: Kiosk Tobačne tovarne v Kranju, januar 1962. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS.

 

Cigarete Filter 57 so še vedno na tržišču, le da jih ne proizvajajo več v Tobačni Ljubljana, ki je po razpadu skupne države novega nemškega lastnika zamenjala z današnjim britanskim. Leta 2004 se je po 133 letih delovanja ustavila tovarna, ki je nekoč izdelovala tudi žvečilni tobak in njuhanec.

Besedilo in fotografije pripravila: Nataša Stlič, višja kustosija MNZS

 

__________________________________________________________________________________

[1] Ljubljanska rafinerija sladkorja ob Ljubljanici.

[2] Tatjana Čepič 1991: Opojnost tobaka: Razstava Mestnega muzeja Ljubljana ob 120-letnici Tobačne Ljubljana. Ljubljana,  str.???

[3] Franca Leskoška – Luke (člana jugoslovanske vlade med letoma 1947 in 1958)  in njegovega partizanskega kolega in tedanjega direktorja Tobačne tovarne Rudolfa Srimška.

[4] Mešanico tobaka je razvil tehnolog Tone Maček, v Tobačni tovarni zaposlen med letoma 1949 in 1986.

[5] Pričevanje Franca Miša, dne  30. 3. 2016; hrani MNZS (zbirka Ustnih virov).

[6] Ivan Škrabe, med letoma 1957 in 1963 vodja fabrikacije in pakirnice.

[7] Max Modic: Dimu čast in oblast. Mladina 14, 7. 4. 2007: 52.

[8] Prav tam.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: