HULAHUP OBROČ – senzacionalna novost otroške igre

 

Že v starem Egiptu so otroci s palicami poganjali velike obroče iz ratana, ličja ali vinske trte. Elementi te igre so se ohranili skoraj do današnjih dni, le material, iz katerih so bili izdelani, se je spreminjal. V petdesetih letih 20. stoletja so otroci poganjali odslužena kolesa starih biciklov, iz katerih so odstranili kovinske špice. Kolesa so se z malo iznajdljivosti in po popravkih s kladivom mojstrsko obračala po makadamskih uličicah in cestah naših mest in vasi.

 

Es-377-2: Vaja ritmičnih gimnastičark s hulahup obročem v Narodnem domu, Ljubljana, začetek 70. let 20. st. Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS.

Es-377-2: Vaja ritmičnih gimnastičark s hulahup obročem v Narodnem domu, Ljubljana, začetek 70. let 20. st. Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS.

 

Uporaba plastike je v industriji igrač omogočila izdelavo novih obročev, velikih nekaj več kot meter in debelih dva do tri prste. Bili so živih barv, predvsem rdeči in rumeni, nekateri tudi bež. Po anekdoti je vrtenje obročev dva britanska vojaka spominjalo na hula ples, ki sta ga videla na Havajih, in tako je obroč dobil svoje posrečeno ime.[1] Američana Richarda Knerra in Arthurja Spuda Melina so pritegnili leseni obroči, ki so jih med gimnastično uro otroci vrteli okoli zapestij,[2] zato sta leta 1958 v svoji mali delavnici izdelala prvi plastični obroč. Obroči so kot senzacionalna novost za otroško igro, sprostitev in rekreacijo zaradi učinkovitega trženja padli na plodna tla.

 

DE7631_612: Otroci vrtca Vič nastopajo s hulahup obroči, junij 1977. Foto: Miško Kranjec, hrani: MNZS.

DE7631_612: Otroci vrtca Vič nastopajo s hulahup obroči, junij 1977. Foto: Miško Kranjec, hrani: MNZS.

 

Že v začetku šestdesetih let 20. stoletja so si otroci po dvoriščih in hodnikih prizadevali, da bi svoj obroč čim dlje vrteli okoli bokov. Otroci in mladostniki so si prizadevali predvsem za čim večje število obratov, dokler obroč po neuspelih poskusih ni zdrsnil na tla. Še spretnejši so ga vrteli okoli vratu, ga nato spustili do kolen in vse spet ponovili.[3] Manjkalo ni niti vrtenja obroča na rokah in obvladovanje več kot enega hkrati. Z njimi so se rade razgibale tudi predstavnice starejše generacije, iz sramežljivosti pa obročev niso vrtele zunaj domačih zidov.

 

(Fotografije in besedilo pripravila: Katarina Jurjavčič, višja kustosinja MNZS.)

 

__________________________________________________________________________________

[1] O imenu hulahup obroča, http://wonderopolis.org/wonder/who-invented-the-hula-hoop (8. 6. 2016).

[2] Zgodovina hulahupa, http://www.hulahooping.com/history.html (8.6.2016),

[3] Aleksandra Berberih-Slana in Matej Kristovič: Muzej, to sem jaz! Svet igrač. Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2015: 25.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: