GRAD RAJHENBURG KOT ZAPOR ZA POLITIČNE ZAPORNICE

 

V teh dneh bo minilo leto dni, kar smo na gradu Rajhenburg odprli novo muzejsko razstavo z naslovom Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1948–1966. Istočasno je bil izdan tudi katalog razstave z istim naslovom.

 

 

V dolgih letih moje zaposlitve v muzeju, so na grad Rajhenburg prihajali obiskovalci, ki so na nek način so-doživljali zgodovino gradu. Pa niso bili niti trapisti, niti slovenski izgnanci, seveda, še manj pa kakšni graščaki. Bili so ljudje, ki so bili po razpustu samostana menihov trapistov zaprti v gradu. Med junijem 1948 in aprilom 1966 je namreč v gradu delovalo več kazenskih ustanov, »arestov«, kot so jih ti obiskovalci preprosto imenovali. Ti so bili najprej za ženske, nato tudi za moške obsojence. Te kazenske ustanove so se imenovale kazensko poboljševalni domovi in so bili nekakšni nasledniki sprva kazenskih taborišč, nato pa zavodov za prisilno delo. A bili so več kot le zapor.

 

 

Grad Rajhenburg in okoliški objekti kazensko poboljševalnega doma. Foto Goran Rovan, 2004.

Grad Rajhenburg in okoliški objekti kazensko poboljševalnega doma. Foto Goran Rovan, 2004.

Tako je v času od 30. junija 1948 do sredine julija 1956 na gradu deloval kazensko poboljševalni dom (KPD) za politične obsojenke iz vse Slovenije, ki so bile obsojene na odvzem prostosti s prisilnim delom, večini so bile za več let odvzete državljanske pravice, nekaterim pa so zaplenili tudi premoženje. Poleg političnih zapornic so bile na gradu zaprte tudi ženske, ki so bile obsojene različnih kriminalnih dejanj in so bile obsojene na več kot pol leta zapora. Nekaj časa je na gradu delovala tudi delovna skupina obsojenk, kot so se uradno imenovala taborišča za družbeno koristno delo. Številne politične obsojenke iz vse Slovenije so grad doživele kot kraj trpljenja, kot kraj, kjer so morale prestajati kazni, izrečene v večini na montiranih političnih procesih tedanje enopartijske oblasti pod vodstvom komunistične partije.

 

 

KPD Rajhenburg je bil ustanovljen zato, da so vanj premestili obsojenke iz KPD Begunje na Gorenjskem, ki so ga po premestitvi zapornic v Rajhenburg ukinili. Premestitev zapornic je potekala v nočnih urah 30. junija 1948. Pripeljali so jih z vlakom in nastanili v gradu. Večina, dve tretjini, je bilo političnih zapornic, ki so bile obdolžene kaznivih dejanj zoper ljudstvo in oblast, zoper splošno ljudsko premoženje in zadružno lastnino, zoper uradno dolžnost; obdolžene so bile tudi sovražne propagande, ovaduštva, vohunstva in pobegov preko meje z elementi sovražnega dejanja.

 

 

Zaradi velikega števila zapornic, ki so prihajale iz vse Slovenije – KPD Rajhenburg je bil tedaj edini KPD za ženske v Sloveniji – so bile v začetku higienske in zdravstvene razmere izredno slabe. V gradu so uredili 37 sob s 628. posteljami. A v začetku je bilo zaprtih več obsojenk, kot je bila zmogljivost zavoda. Primanjkovalo je postelj, po dve obsojenki sta morali spati na eni postelji, nekatere pa celo na tleh na slamaricah. Prav tako jim je primanjkovalo tudi odej, brisač, spodnjega perila in robcev, obutve pa sploh niso imeli. Stranišč v sobah ni bilo, ni bilo tekoče vode in prostori niso bili ogrevani.

 

 

V letu ustanovitve, leta 1948, je bilo v KPD Rajhenburg evidentiranih 1.081 zapornic, od tega 756 političnih in 325 kriminalk. Konec leta pa jih je bilo 705, saj so bile nekatere v teku pol leta delovanja izpuščene. To so bile tiste, ki so kazen že prestale, bile pogojno izpuščene, pomiloščene ali premeščene.

 

 

Osnovni cilj dela z zapornicami v KPD je bila prevzgoja, predvsem prevzgoja z delom. Tako so zapornice v KPD Rajhenburg opravljale različna dela v delavnicah, v zavodu in na ekonomiji. Delale so v delavnicah državnega industrijskega podjetja »Pletilka«, kjer so šivale moške hlače, srajce, tekstilne blazine ipd. V »hišni šivalnici« so šivale obleke in perilo za potrebe zavoda in tudi paznic, pogosto pa so krpale stara oblačila in vreče. V obrtnih delavnicah so pletle čipke, prte in preproge, iz vrbovih šib, rogoza in ličkanja pa so pletle košare in cekarje, šivale so copate in izdelovale embalažo za jajca. V samem zavodu so obsojenke delale v kuhinji, pekle kruh, delale v pralnici in bile tudi »redarke« – dežurne za opravljanje različnih del. Na ekonomiji pa so zapornice opravljale vse vrste kmetijskih del. K tem delom so poleg kmetic pošiljali tudi zapornice, ki so morale v času prestajanja kazni opravljati težka fizična dela. Obdelovale so polja in vrtove ter pridelovale hrano, redile živino, ukvarjale pa so se tudi z mlekarstvom, s sadjarstvom in z žganjekuho. Poleg dela sta bila elementa prevzgoje tudi izobraževanje obsojenk in kulturno-prosvetno delo.

 

Skupina miličnic KPD Begunje na Gorenjskem septembra 1947. Arhiv MNZS.

Skupina miličnic KPD Begunje na Gorenjskem septembra 1947. Arhiv MNZS.

 

Številne zapornice iz KPD Rajhenburg so poslali tudi na delo pri gradnji avtoceste »Bratstva in edinstva«. Delale so v različnih delovnih taboriščih na Hrvaškem, postavljenih ob trasah gradbišča.

 

 

V KPD Rajhenburg je bilo zaprtih veliko znanih Slovenk, med njimi tudi Angela Vode, Ljuba Prenner in številne druge.

 

Miličnice in miličniki, zaposleni v KPD Rajhenburg, med letoma 1950 in 1952. Last družine Divjak.

Miličnice in miličniki, zaposleni v KPD Rajhenburg, med letoma 1950 in 1952. Last družine Divjak.

 

Poleg ženskega kazensko poboljševalnega doma so v razstavi predstavljene tudi druge kazenske ustanove, ki so na gradu Rajhenburg delovale vse do aprila 1966. V sklopu predstavitve KPD za ženske je predstavljenih je šest »zgodb« političnih zapornic in enega zapornika, ki je bil zaprt v republiški sprejemni postaji in je hotel pobegniti preko meje v Avstrijo. V pripravi pa je še nova pripoved politične zapornice, ki bo tako kot druge, na ogled na računalniku v razstavi. Na računalniku je na ogled tudi veliko fotografskega gradiva in osebna korespondenca ene od zapornic. Razstavljenih pa je tudi nekaj originalnih dokumentov in predmetov, ki so jih izdelovale obsojenke.

 

 

Besedilo in fotografije pripravila Irena Fürst, avtorica razstave in kataloga, vodja enote Brestanica, kustosinja.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: