REX – otroški ležalnik tovarne Stol Kamnik

 

Zračni otroški ležalnik z zložljivima nogama – REX je že skoraj 60 let nepogrešljivi del vrtčevske opreme, ki otrokom omogoča udoben vsakodnevni počitek. Kot vodja razvoja in oblikovalske službe v Stolu, tovarni upognjenega pohištva Kamnik, med letoma 1952 in 1960 ga je zasnoval Niko Kralj, eden najbolj prodornih, plodnih in tudi v tujini priznanih industrijskih oblikovalcev povojnega obdobja.

 

 

 

Koliko je na odločitev diplomiranega arhitekta, da sprejme delo v Stolu, vplival logotip tovarne, ki je že iz predvojnega časa vseboval podobo leva – kralja živali, ni znano. Je pa ‘kralj’ (lat. rex) z veliko začetnico Stolu zagotovil prodajno uspešne produkte in status kraljevske oblike.[1]

 

Logotip podjetja Stol, hrani: MNZS.

 

Kot izučen mizar je bil naklonjen uporabi dostopnega in razmeroma poceni lokalnega gradiva – lesa. Kraljevi funkcionalno zasnovani izdelki so bili tudi cenovno blizu širšemu krogu ljudi. »Dobre so tiste stvari, ki maksimalno opravljajo svojo funkcijo.«[2]

 

DE1857_369: Počitek, 1964. Foto: Edi Šelhaus, hrani: MNZS.

 

Njegovi stoli, predvsem različice modelov Lupina in 4455, so bili skoraj samoumeven inventar socialističnih pisarn in čakalnic javnih ustanov. Tako javno kot zasebno sfero pa so v drugi polovici petdesetih let preplavili tudi različni modeli in različice stola Rex. Gotovo najbolj znan in uporabljan je zložljivi stol Rex 5654, ki je v štirih letih (1952–1956) kot produkt timskega dela šel skozi več razvojnih faz. Serijska proizvodnja nezložljivega modela je stekla leta 1954. Dve leti pozneje sta v začetku 20. stoletja ustanovljena tovarna z Duplice pri Kamniku [3] in Niko Kralj trgu ponudila še danes najbolj prepoznan lahek in transparenten zložljiv stol Rex 5654 (zlaganje je Kralj leta 1958 patentiral), ki je v majhnih povojnih stanovanjih zasedel dobrih deset cm globine. Njegova proizvodnja – izdelovali so ga s krivljenjem perforiranih bukovih vezanih plošč – je bila zelo racionalna, odpadka praktično ni bilo. Tovarna Stol ga je izdelala v več kot milijon primerkih. Uspešen je bil tudi na tujih tržiščih, zlasti po prenehanju patentnega varstva so ga v osemdesetih letih množično izdelovali v Sovjetski zvezi in na Japonskem.

 

 

Osnovni Rexov kalup je bil izhodišče za različne, danes manj znane in redkeje videne proizvode iz Rexovega programa: restavracijski stol, kinofotelj, zložljiv gugalnik, variante z različno višino naslona, z ali brez naslona za roke ter dveh tipov klubskih mizic. Iz njega je izšel tudi 51,5 cm širok in 130 cm dolg otroški ležalnik na 33 cm dolgih nogicah. Narejen je bil z isto tehnologijo krivljenja kot stoli Rex, s to razliko, da se je vezana plošča krivila v dve in ne tri smeri kot pri prvotnem Rexu.[4] Tovarna Stol ga je od leta 1957 izdelovala v dveh različicah, transparentni in netransparentni. Predvsem bolj značilna Rexova zračna varianta ležalnika z režami ostaja v spominu nekdanjih cicibanov, ki so bili od leta 1961 »del« enotnega sistema otroškega varstva od dojenčkov do šolarjev.

 

 

»Rexove ležalnike smo imeli v vseh igralnicah, vendar smo jih pospravljal /…/ So bili pa kar majčkeno težki za vzgojiteljice, za tiste, ki so pospravljale in podirale, je bil kar težek Rexov ležalnik. Za otroke pa je bil fantastičen, res čudovit,« se jih spominja nekdanja vzgojiteljica.[5]

 

DE6930_170: Počitek na ležalnikih. Ljubljana, avgust 1987. Foto: Janez Pukšič, hrani: MNZS.

 

Prostore v poslopju Stola ob Kamniški Bistrici danes oddajajo. Blagovna znamka Rex je bila odkupljena,[6] izdelke iz programa Rex je  mogoče kupiti, vendar zaradi cenovne ekskluzivnosti niso več namenjeni širokemu krogu kupcev, kot si je to zamislil njihov oblikovalec Niko Kralj.

 

Besedilo in fotografije pripravila Nataša Strlič, višja kustosinja MNZS.

_______________________________________

Seznam opomb:

[1] Stol Rex v svoji zbirki hrani tudi newyorški muzej Moderne umetnosti / Museum of Modern Art – MoMa.

[2] Niko Kralj, kralj slovenskega industrijskega oblikovanja, portretna oddaja, RTV Slovenija, 2004, http://4d.rtvslo.si/arhiv/portret/173102298 (12. 8. 2016).

[3] France Stele: Sto let Stolovih stolov, ob stoletnici kamniškega Stola, tovarne, ki je ni več: Zgodovina tovarne Stol, v: Revija Les 56/10, 2004: 339–348.

[4] Podatke o specifikah otroškega ležalnika je prijazno posredovala Špela Šubic, muzejska svetovalka na Oddelku za oblikovanje, MAO.

[5] Pričevanje Jožica Šubic,  5. 5. 2016; hrani MNZS (zbirka Ustnih virov).

[6] Jožica Grgi: Kraljevski stol Rex, ki ga ni povozil čas, http://www.delo.si/kultura/dediscina/kraljevski-stol-rex-ki-ga-ni-povozil-cas.html (12. 8. 2016).

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: