Platneni dom na najvišji gori

 

Šotori Industrije platnenih izdelkov Induplati Jarše so bili tako med bivanjem v bazi kot petih višinskih taborih najvišje gore sveta zatočišče jugoslovanskih alpinistov in njihov drugi dom. »Čeprav je ob gorskih viharjih v šotoru vse šklepetalo, se nobena palica ni zlomila,«[i] se spominja Tone Škarja, ki je vodil jugoslovansko alpinistično odpravo na Mount Everest v pozni pomladi leta 1979. Pogovori med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo so se namreč končali s podpisom, s katerim je vodenje odprave prevzel Škarja. »Naloga je bila od vseh doslej najbolj utrujajoča, najdaljša, obremenitev odprave – ker je bila pač odprava na Everest – tudi z obrobnimi problemi, pa mnogo večja od dotedanjih.«[ii] Zato je razumljivo, da je »Everest postal projekt vseh zainteresiranih ljudi v Jugoslaviji, in ker je obče znano, da je Everest najvišja gora sveta, to ni bilo težko, zainteresirana baza ljudi pa široka«.[iii]

 

136-10: Tabor 2, (6770 m). Foto: Tone Škarja.

 

Izkušnje preteklih himalajskih odprav so pri tej ključni odpravi uporabili tudi pri šotorih. Za nove tehnične rešitve pri izdelavi višinskih šotorov je poskrbel Stane Belak – Šrauf. Njegov glavni sogovornik v tovarni Induplati je bil tehnični vodja Sine Orehek, pri konstrukciji in izdelavi ter izbiri materiala pa Stane Pislak, vodja ročne ali prototipne delavnice.[iv] Zavzeto so sodelovale tudi izdelovalke same; ob razgrnitvi šotorov so alpiniste presenetile. V notranjosti šotorov so se namreč prikazali srčki z napisi »Naj vam bo toplo ob misli na nas« in s podobnimi prijaznimi željami, obešenimi v različnih kotih šotora.[v]

Odprava je bila v celoti oskrbljena z domačimi izdelki in je uvozila le tisto opremo, ki je v Jugoslaviji niso izdelovali. Čeprav je športna oprema veljala za vrhunec jugoslovanske industrije, je bila skromna v primerjavi s takratno britansko in nemško. Šotori so bili torej proizvod tovarne Induplati iz Jarš, na Alpinine čevlje so si dereze pritrjevali s trakovi, nosili so vetrne komplete iz uvoženega goreteksa, pod njimi so nosili flanelaste srajce in pumparice, roke pa so jim grele doma spletene rokavice s platnenimi prevlekami.[vi]

 

NB2435/33: Prihod alpinistov po uspešno končanem vzponu na Mount Everest, Brnik, 1979. Foto: Nace Bizilj

NB2435/33: Prihod alpinistov po uspešno končanem vzponu na Mount Everest, Brnik, 1979. Foto: Nace Bizilj

 

Med člani odprave je vladal močan kolektivni duh, vsi so delali za enega in eden za vse. »Želeli smo si, da bi se vsaj nekomu od nas uspelo povzpeti na vrh, da bi ob vrnitvi v domovino lahko rekli, odprava je bila uspešna in naše delo ni bilo zaman,« se spominja Andrej Štremfelj.[vii] Škarja pa dodaja: »Postati smo morali narod zmagovalcev, zato je moralo uspeti že v prvem poizkusu.«

»Plezali smo prvenstveno smer po zahodnem grebenu, ki še danes velja za eno najtežjih smeri na Everest, in to v klasičnem himalajskem stilu, kar pomeni ogromno fizičnega dela,« glavne poudarke vzpona na najvišjo goro sveta povzema Štremfelj.[viii] Na goro vodi enajst[ix] smeri, najtežja, jugoslovanska, vodi z nepalske strani ter po zahodnem grebenu gore.

 

EVEREST - KANČ 104: Tabor 4 – 7520 m. Foto: Bojan Pollak.

EVEREST – KANČ 104: Vsi višinski šotori so dobro prestali viharje in sneg. Višinski tabor T4 na višini 7.520 m; na levi Ivan Kotnik, na desni Bojan Pollak. Arhiv Toneta Škarje.

 

Odprava bi bila lahko zgledna tudi s stališča porazdelitve članov iz vseh jugoslovanskih republik ter tipičnega notranjega socialističnega ustroja, drži pa, da so bile tako organizirane tudi nacionalne odprave drugih držav. Pravzaprav je bila takšna, skoraj vojaška organizacijska struktura odprave nujna na takratni stopnji razvoja himalajizma – najpomembnejši je bil cilj celotne odprave, kdo bo tisti, ki bo prvi stopil na vrh, pa je bilo stranskega pomena.[x]

Trinajstega maja 1979 sta ob 13. uri in 51 minut na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visok 8.848 m, kot del jugoslovanske odprave stopila Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Po dveh dneh so vrh dosegli še Stane Belak – Šrauf, Stipe Božić in šerpa Angh Phu.

 

NB2766/6: Po prihodu alpinistov z najvišje gore sveta, verjetno v tovarni Rašica ali pa kar na Brniku, kjer je Rašica kot sponzor posnela reklamo, kot da prihajajo iz letala. Z leve proti desni: Vanja Matijevec, Roman Robas, Stane Belak – Šrauf, Tone Škarja, Tomaž Jamnik, Viki Grošelj, Nejc Zaplotnik (s svojima otrokoma), Bojan Pollak, Marjan Manfreda. Foto: Nace Bizilj.

NB2766/6: Po prihodu alpinistov z najvišje gore sveta, verjetno v tovarni Rašica ali pa kar na Brniku, kjer je Rašica kot sponzor posnela reklamo, kot da prihajajo iz letala. Z leve proti desni: Vanja Matijevec, Roman Robas, Stane Belak – Šrauf, Tone Škarja, Tomaž Jamnik, Viki Grošelj, Nejc Zaplotnik (s svojima otrokoma), Bojan Pollak, Marjan Manfreda. Foto: Nace Bizilj.

 

Izvrstnemu vodji in strategu Tonetu Škarji je med štiriindvajsetimi člani jugoslovanske odprave uspelo doseči složnost in sodelovanje. Skupaj so odlično opravili z odgovornostjo do športno zanesenjaške, toda, vsaj do takrat, v alpinizmu precej neuke Jugoslavije.

Besedilo in fotografije pripravila: Katarina Jurjavčič, višja kustosinja MNZS.

____________________________________________

[i] Pričevanje Tone Škarja, alpinist, 6.6. 2016; hrani MNZS (zbirka Ustni viri).

[ii] Prav tam.

[iii] Urban Golob: Alpinizem in mediji (magistrska naloga). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za sociologijo, 2008: 28.

[iv] Elektronska pošta (Tone Škarja): 23. 5. 2016.

[v] Pričevanje Tone Škarja.

[vi] Andrej Štremfelj o vzponu na Mount Everest, http://siol.net/sportal/drugi-sporti/malce-sva-pojokala-in-se-potrepljala-po-ramenih-145300?image=4 (26. 5. 2016).

[vii] Prav tam.

[viii] Prav tam.

[ix] Slovenci prvič na Everestu na današnji dan (13.5.2016) leta 1979, http://www.pzs.si/novice.php?pid=10127 (2. 8. 2016).

[x] Tone Škarja: Po svoji sledi: Alpe–Kavkaz–Himalaja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2007: str. 324

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: