Kabinet čudes: Dopustovanje v Jugoslaviji

Danes v rubriki aktualno objavljamo članek naše sodelavke Monike Močnik, kustosinje, ki je v teh poletnih mesecih v Muzeju pripravila občasno fotografsko razstavo na temo dopustovanja v Jugoslaviji.

Foto: Sašo Kovačič, hrani: MNZS.

Fotografska razstava je na ogled še vse do 17. septembra 2017 zato vabljeni v naše prostore.

Današnjemu članku pa prilagamo še zanimivo zgodbo o eni izmed objavljenih fotografij na razstavi. Ob včerajšnji predstavitvi zbornika smo namreč s pomočjo ga. Marjane Lampič spisali novo zgodbo.

EPT2702_6: Jadranje na vodi, september 1971. Foto: Matija Jurovič, hrani MNZS. Levo družina Svet, deklica Mateja Svet, desno Marjana Lampič.

EPT2702_6: Jadranje na vodi, september 1971. Foto: Matija Jurovič, hrani MNZS. Levo družina Svet, deklica Mateja Svet, desno Marjana Lampič.

 

Na fotografiji pri kateri je v naši dokumentaciji zgolj zabeležen podatek “Jadranje na vodi” Izola / Piran, september 1971 smo namreč prav s pomočjo ga. Lampič prepoznali tudi ostale fotografirance. Gre za družino uspešne slovenske alpske smučarke Mateje Svet, dobitnice zlate medalje na svetovnem prvenstvu v Vail -u leta 1989.

Na fotografiji je ujeta tudi smučarka sama. Mala deklica MATEJA SVET, ki je bila v času fotografiranja stara zgolj tri leta, se je namreč na željo fotografa Matije Juroviča, skupaj z očetom in mamo ter ga. Marjano Lampič takole prepustila ujeti v fotografski objektiv.

Ob današnji prigodi objavljamo še članek naš kustosinje, ki si ga lahko preberete tudi na spletni strani časopisa Delo.

Prijetno branje vam želimo.

***
Dopustovanje v Jugoslaviji

Razvoj množičnega turizma v Evropi je nastopil v desetletjih po drugi svetovni vojni. K njegovemu razmahu sta prispevala modernizacija države in predvsem nov koncept dopustovanja.

 

 

Leta 1947 je jugoslovanska vlada uvedla plačan dopust v dolžini od 14 do 30 dni, leta 1965 pa je dodatno uvedla še regres, s katerim je zaposlenim omogočila plačilo stroškov za letni dopust. S tem so hoteli turizem približati predvsem delavskemu razredu, ki si pred tem ni mogel privoščiti dopustovanja. Tako so bila šestdeseta leta čas turističnega razcveta v Jugoslaviji, vrhunec pa je bil dosežen v osemdesetih letih. Rekordno število turistov je tako bilo leta 1986, ko je bilo v Jugoslaviji kar 111,1 milijona prenočitev, od tega je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih; večino slednjih so opravili angleški, avstrijski in italijanski turisti. Največ, kar 76,7 milijona prenočitev so tisto leto imeli na hrvaški obali, tam smo večinoma preživljali dopust tudi Slovenci.

 

 

Modernizacija dopustovanja, ki je vključevala sindikalna letovišča, avtodome, otroške in mladinske počitniške domove, najem sob v hotelih in pri zasebnikih ter obisk počitniških kampov, je omogočila dopust širši javnosti. Največ jih je dopust preživelo na morju, priljubljene pa so bile tudi toplice, zdravilišča in gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s »Prejmite lepe pozdrave …«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi. Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil:

»Lep pozdrav,
saj veš čigav,
saj veš od kod,
pa priden bod!«

 

Foto: Marjan Ciglič, leto neznano, hrani: MNZS.

Foto: Marjan Ciglič, leto neznano, hrani: MNZS.

 

Kljub vsemu pa letnega dopusta niso vsi koristili v turističnih krajih. Razlog za to je bilo navadno pomanjkanje finančnih sredstev ali domača opravila, nekateri pa so se preprosto odločili, da bodo dopust raje preživeli doma.

Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa ponudila vpogled v sončne počitniške dni nekih drugih časov, vas bo popeljala po različnih turističnih krajih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić. Razstavo bo spremljal tudi odsek reklamnega filma Skrivnost, ki ga je leta 1959 zrežiral Zvone Sintič. Reklamni film, ki prikazuje naravne lepote in turistične kraje, ljudi nagovarja k varčevanju z namenom, da si bodo lahko privoščili dopust.

 

KOc_550: Smučanje na vodi, 1972. Foto: Jože Mally, hrani: MNZS.

KOc_550: Smučanje na vodi, 1972. Foto: Jože Mally, hrani: MNZS.

 

Kje boste pa vi preživeli svoj dopust?

Sodelujte v nagradnem natečaju, in nam pošljite razglednico, fotografijo, lahko pa ste po svoje ustvarjalni in nas presenetite z vašim izborom. Pošljite jih na muzejsko FB stran @MuzejNZSLO in pripišite Lep pozdrav, saj veš čigav … ali na Instagram, kamor pripišite #LepPozdrav ter nas označite v objavi @MuzejNZS.

Izmed vseh objav bo tista z največ všečki prejela lepo nagrado.

***

Prijetno preživljanje zadnjih dopustniških dni vam želimo.

Predstavitev zbornika Fototeka

Najlepša hvala vsem, ki ste nas danes s svojo prisotnostjo podprli pri našem delu in nam vlili novih moči za nadaljnjo delo.
Ekipa fototeke

Foto: Sašo Kovačič, hrani MNZS.

Foto: Sašo Kovačič, hrani MNZS.

Zbrani fotografi / fotoreporterji z leve: Nace Bizilj, Janez Bogataj, Janez Pukšič, direktorica Muzeja dr. Kaja Širok, Miško Kranjec, Tone Stojko in Dragan Arrigler. Foto: Sarah Poženel, hrani MNZS.

Zbrani fotografi / fotoreporterji z leve: Nace Bizilj, Janez Bogataj, Janez Pukšič, direktorica Muzeja dr. Kaja Širok, Miško Kranjec, Tone Stojko in Dragan Arrigler. Foto: Sarah Poženel, hrani MNZS.

PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE FOTOTEKA

 

Danes, 29. avgusta 2017  ob 11.00 uri vas vljudno vabimo na predstavitev pregledne monografije, ki jo je v teh dneh izdal naš Muzej. 

Na štiristotih straneh smo objavili kar 438 fotografskih podob iz 32 fotografskih zbirk in fondov, ki jih hrani naša ustanova. Predstavlja se 83 poklicnih in ljubiteljskih fotografov / fotoreporterjev, ki so s fotoaparati beležili pomembne trenutke v življenju Slovencev in Slovenk od začetka prve svetovne vojne vse do današnjih dni.

Veseli bomo če se nam boste pridružili.

 

vabilo na predstavitev

»ZVITOREPEC« – prva slovenska stripovska revija

 

Eden najbolj branih slovenskih stripovskih junakov, lisjak Zvitorepec, ki ga je avtor Miki Muster ustvaril tudi po lastni podobi[i], je bil nedvomno najboljši izbor za ime prve slovenske stripovske revije – tednika s stripi Zvitorepec.

 

Plakat z najavo izhajanja prve slovenske stripovske revije Zvitorepec. Hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

Plakat z najavo izhajanja prve slovenske stripovske revije Zvitorepec. Hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

 

Po skromnih poskusih v tridesetih letih preteklega stoletja je v slovenski prostor vstopil 7. aprila 1966, slabih 40 let po objavi prvega slovenskega stripa Milka Bambiča Zamorček Bu-ci-bu v mesečniku Naš glas (1927).[ii]

Foto: Arhiv MNZS

Foto: Arhiv MNZS

 

Revija Zvitorepec je na Delovem oddelku Tisk za mladino in razvedrilo nastala pod taktirko glavnega in odgovornega urednika, Zorana Jerina in Janeza Skočirja.[iii] V osmih letih izhajanja je doživela vrsto sprememb, tako po številu strani, kakovosti platnic in nakladi. Takratni mulci so lahko listali po črno-beli, v 5. letniku tudi barvni reviji (1970), ki je ponujala izvirne slovenske stripe ter kakovostne stripe sodobnih tujih avtorjev z odličnimi prevodi. Kostja Gatnik, tvorec Magne Purge (zbirke njegovih stripov iz let 1969–1973, objavljenih v različnih revijah), je prispeval stripovsko adaptacijo Bobrov in prigode najstniškega detektiva Janeza Blonda, v Zvitorepcu so objavljali tudi Marjan Manček, Ciril Gale in Saša Dobrila.[iv] Slovensko govoreči bralci so prvi v Jugoslaviji brali tako prigode nevidnega detektiva z umetno roko, Jeklene pesti, kot Smrkcev, se čudili super junakoma Daredevilu in kapitanu Marvelu, v slovenščini sta jih med drugimi nagovarjala Asterix in Srečni Luka, …[v]

 

A le do leta 1973, ko je Zvitorepec po slabih 400 številkah prenehal izhajati. Bralci so posegli po novi reviji, beograjskem Politikinem zabavniku, ki je v nasprotju z Zvitorepčevimi nadaljevanji izdajal tudi celotne zgodbe. Konec osemdesetih let, ko se je hkrati z državo poslavljal tudi Zvitorepčev naslednik, se je po več kot petnajstih letih dela v Nemčiji domov vrnil avtor prikupnega, stilsko večkrat spremenjenega lisjaka, po katerem je dobila ime prva slovenska stripovska revija.

 

DE1229_3: Leto 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

DE1229_3: Leto 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

 

Miki Muster,[vi] akademski kipar, v mladosti tudi priložnostni pevec, je večino svojega življenja posvetil stripu, časopisni ilustraciji, animaciji in karikaturi. Njegovo poklicno pot animatorja in risarja stripov, tudi v socialistični Jugoslaviji, je še v Kraljevini Jugoslaviji začrtal ogled Sneguljčice, Disneyeve animirane klasike. Kar nekaj let je v svoji izrazito prozahodni strasti nenaklonjenem ozračju kot samouk pilil »animatorske« veščine[vii].

 

DE1229_2: Leto: 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

DE1229_2: Leto: 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

 

Potrditev, da je na pravi poti, je prišla z uspehom njegovega lika simpatičnega lisjaka, ki je na strani zabavne priloge Slovenskega poročevalca[viii] PPP (Poletove podobe in povesti) leta 1952 prišel po spletu naključij.[ix] Zvitorepec, kot ga je poimenoval, je skupaj s prijateljema, z volkom Lakotnikom in želvakom Trdonjo, v dobrih dvajsetih letih nastopil v 43 epizodah. Uspešno se je kosal s tujimi stripovskimi junaki, leta 1954 pa tudi z nekajmesečno prepovedjo izhajanja.

 

 

Vsaj toliko kot po svoji bogati stripovski beri, ilustracijah in animiranih filmih se je Miki Muster v spomin socialističnih potrošnikov usidral z bogatim opusom reklamnih filmov,  cicibanom in pionirjem pa s svojimi tremi belimi zajčki, ki so otrokom prijazno namignili, da je treba v posteljo.

Zvitorepec se je leta 1973 poslovil dvakrat, kot stripovski junak[x] in kot prva slovenska stripovska revija.

 

Besedilo in fotografije pripravila Nataša Strlič, višja kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

_______________________________________________________________________

[i] http://www.muster.si/jz.php (22. 8. 2016).

[ii] Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007. Ljubljana: UMco, 2007: 11.

[iii] Iztok Sitar: 50 let Zvitorepca, Pogledi.si, 25. 3. 2016, http://www.pogledi.si/knjiga/50-let-zvitorepca (23. 8. 2016).

[iv] Miha Hančič: Avtorski strip (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2012: 16, http://pefprints.pef.uni-lj.si/1063/1/_diplomska_naloga__miha_han%C3%A8i%C3%A8.pdf) (11. 8. 2016).

[v] Sitar: Zgodovina slovenskega stripa, 48.

[vi] Rojen v Murski Soboti 22. 11. 1925.

[vii] Oddaja Intervju, gost Miki Muster, predvajana 18. 1. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174315023, (18. 8. 2016).

[viii] Pri Slovenskem poročevalcu je bil Muster takrat zaposlen kot novinar ilustrator.

[ix] Disneyeve stripe, namenjene objavi v Poletovih podobah in povestih, so zadržali na carini in ne bi pravočasno prispeli. Miki Muster je sprejel PPP-jevo naročilo, naj podoben živalski strip nariše z domačimi junaki. 11. julija 1952 je bila objavljena prva epizoda iz serije Zvitorepčeve prigode – Prelisičeni Zvitorepec.

[x] Zadnja dva izvirna stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Zimsko spanje in Smučarija, sta nastala leta 1973, ko je prenehala izhajati tudi Tedenska tribuna.

 

Vabilo na predstavitev

V torek, 29. avgusta 2017  ob 11.00 uri vas vljudno vabimo na predstavitev pregledne monografije, ki jo je v teh dneh izdal naš Muzej. 

Na štiristotih straneh smo objavili kar 438 fotografskih podob iz 32 fotografskih zbirk in fondov, ki jih hrani naša ustanova. Predstavlja se preko sto poklicnih in ljubiteljskih fotografov / fotoreporterjev, ki so s fotoaparati beležili pomembne trenutke v življenju Slovencev in Slovenk od začetka prve svetovne vojne vse do današnjih dni.

Veseli bomo če se nam boste pridružili.

vabilo na predstavitev

Za dodatne informacije se lahko obrnete na elektronski naslov: andreja@muzej-nz.si

LUFTHANSA ZAČELA Z ZAMUDO

 

Avgust 1967 je prvič po skoraj 30 letih v Jugoslaviji prispelo letalo nemške zračne družbe. Lufthansa je zagrebško letališče Pleso uvrstilo na linijo Frankfurt – München – Zagreb – Bukarešta z leti ob torkih in petkih. Lufthansa je novo progo odprla skupaj z Jatom, kar pomeni, da sta bila oba partnerja enakovredna in potnik je lahko z vozovnico Jata letel z Lufthanso ter nasprotno, vozovnice za nemška letala pa je bilo mogoče kupovati v dinarjih.

 

MC6708: Lufthansa na letališču Brnik, Ljubljana, 25. avgust 1967. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

 

“Očitno pa je Lufthansa, sicer nehote, povzela tudi nekatere slabosti Jata – predvsem včeraj smo lahko govorili o netočnosti. Letalo je namreč pristalo v Zagrebu z več kot enourno zamudo, ker je bilo startno letališče v Frankfurtu zaradi megle zaprto,” so pisali v Ljubljanskem dnevniku avgusta 1967.

 

(Objavljeno v časopisu Dnevnik, petek 25. avgust 2017)

 

Nama: ljubljanska veleblagovnica

Nama res ni bila prva veleblagovnica v Ljubljani, je pa bila prva samopostrežna veleblagovnica v mestu in ena prvih v nekdanji republiki Jugoslaviji. Preživela je različna obdobja, prostore, kjer deluje še danes, pa so odprli malo pred časom, ko so se nosile kavbojke na zvonec, jogurte pa so pili iz trikotnih tetrapakov.

MC610304_6: Ljubljana, marec 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS

EP6078_065: Bogo Primožič, hrani: MNZS.

Danes vam v branje ponujamo odličen članek novinarke spletnega portala Siol.net Neže Mrevlje.

Členek z naslovom: Nama – ljubljanska veleblagovnica, ki sta jo obiskala tudi Tito in Charles je bogato opremljen tudi z našimi fotografijam. Del teh prilagamo tudi danes.

EP1554_3: Foto: Milan Pogačar, hrani: MNZS.