»ZVITOREPEC« – prva slovenska stripovska revija

 

Eden najbolj branih slovenskih stripovskih junakov, lisjak Zvitorepec, ki ga je avtor Miki Muster ustvaril tudi po lastni podobi[i], je bil nedvomno najboljši izbor za ime prve slovenske stripovske revije – tednika s stripi Zvitorepec.

 

Plakat z najavo izhajanja prve slovenske stripovske revije Zvitorepec. Hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

Plakat z najavo izhajanja prve slovenske stripovske revije Zvitorepec. Hrani Kartografska in slikovna zbirka NUK.

 

Po skromnih poskusih v tridesetih letih preteklega stoletja je v slovenski prostor vstopil 7. aprila 1966, slabih 40 let po objavi prvega slovenskega stripa Milka Bambiča Zamorček Bu-ci-bu v mesečniku Naš glas (1927).[ii]

Foto: Arhiv MNZS

Foto: Arhiv MNZS

 

Revija Zvitorepec je na Delovem oddelku Tisk za mladino in razvedrilo nastala pod taktirko glavnega in odgovornega urednika, Zorana Jerina in Janeza Skočirja.[iii] V osmih letih izhajanja je doživela vrsto sprememb, tako po številu strani, kakovosti platnic in nakladi. Takratni mulci so lahko listali po črno-beli, v 5. letniku tudi barvni reviji (1970), ki je ponujala izvirne slovenske stripe ter kakovostne stripe sodobnih tujih avtorjev z odličnimi prevodi. Kostja Gatnik, tvorec Magne Purge (zbirke njegovih stripov iz let 1969–1973, objavljenih v različnih revijah), je prispeval stripovsko adaptacijo Bobrov in prigode najstniškega detektiva Janeza Blonda, v Zvitorepcu so objavljali tudi Marjan Manček, Ciril Gale in Saša Dobrila.[iv] Slovensko govoreči bralci so prvi v Jugoslaviji brali tako prigode nevidnega detektiva z umetno roko, Jeklene pesti, kot Smrkcev, se čudili super junakoma Daredevilu in kapitanu Marvelu, v slovenščini sta jih med drugimi nagovarjala Asterix in Srečni Luka, …[v]

 

A le do leta 1973, ko je Zvitorepec po slabih 400 številkah prenehal izhajati. Bralci so posegli po novi reviji, beograjskem Politikinem zabavniku, ki je v nasprotju z Zvitorepčevimi nadaljevanji izdajal tudi celotne zgodbe. Konec osemdesetih let, ko se je hkrati z državo poslavljal tudi Zvitorepčev naslednik, se je po več kot petnajstih letih dela v Nemčiji domov vrnil avtor prikupnega, stilsko večkrat spremenjenega lisjaka, po katerem je dobila ime prva slovenska stripovska revija.

 

DE1229_3: Leto 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

DE1229_3: Leto 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

 

Miki Muster,[vi] akademski kipar, v mladosti tudi priložnostni pevec, je večino svojega življenja posvetil stripu, časopisni ilustraciji, animaciji in karikaturi. Njegovo poklicno pot animatorja in risarja stripov, tudi v socialistični Jugoslaviji, je še v Kraljevini Jugoslaviji začrtal ogled Sneguljčice, Disneyeve animirane klasike. Kar nekaj let je v svoji izrazito prozahodni strasti nenaklonjenem ozračju kot samouk pilil »animatorske« veščine[vii].

 

DE1229_2: Leto: 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

DE1229_2: Leto: 1959. Foto: Miloš Švabić, hrani: MNZS.

 

Potrditev, da je na pravi poti, je prišla z uspehom njegovega lika simpatičnega lisjaka, ki je na strani zabavne priloge Slovenskega poročevalca[viii] PPP (Poletove podobe in povesti) leta 1952 prišel po spletu naključij.[ix] Zvitorepec, kot ga je poimenoval, je skupaj s prijateljema, z volkom Lakotnikom in želvakom Trdonjo, v dobrih dvajsetih letih nastopil v 43 epizodah. Uspešno se je kosal s tujimi stripovskimi junaki, leta 1954 pa tudi z nekajmesečno prepovedjo izhajanja.

 

 

Vsaj toliko kot po svoji bogati stripovski beri, ilustracijah in animiranih filmih se je Miki Muster v spomin socialističnih potrošnikov usidral z bogatim opusom reklamnih filmov,  cicibanom in pionirjem pa s svojimi tremi belimi zajčki, ki so otrokom prijazno namignili, da je treba v posteljo.

Zvitorepec se je leta 1973 poslovil dvakrat, kot stripovski junak[x] in kot prva slovenska stripovska revija.

 

Besedilo in fotografije pripravila Nataša Strlič, višja kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

_______________________________________________________________________

[i] http://www.muster.si/jz.php (22. 8. 2016).

[ii] Iztok Sitar: Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007. Ljubljana: UMco, 2007: 11.

[iii] Iztok Sitar: 50 let Zvitorepca, Pogledi.si, 25. 3. 2016, http://www.pogledi.si/knjiga/50-let-zvitorepca (23. 8. 2016).

[iv] Miha Hančič: Avtorski strip (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2012: 16, http://pefprints.pef.uni-lj.si/1063/1/_diplomska_naloga__miha_han%C3%A8i%C3%A8.pdf) (11. 8. 2016).

[v] Sitar: Zgodovina slovenskega stripa, 48.

[vi] Rojen v Murski Soboti 22. 11. 1925.

[vii] Oddaja Intervju, gost Miki Muster, predvajana 18. 1. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174315023, (18. 8. 2016).

[viii] Pri Slovenskem poročevalcu je bil Muster takrat zaposlen kot novinar ilustrator.

[ix] Disneyeve stripe, namenjene objavi v Poletovih podobah in povestih, so zadržali na carini in ne bi pravočasno prispeli. Miki Muster je sprejel PPP-jevo naročilo, naj podoben živalski strip nariše z domačimi junaki. 11. julija 1952 je bila objavljena prva epizoda iz serije Zvitorepčeve prigode – Prelisičeni Zvitorepec.

[x] Zadnja dva izvirna stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Zimsko spanje in Smučarija, sta nastala leta 1973, ko je prenehala izhajati tudi Tedenska tribuna.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: