LETALO Douglas DC – 6B, prvo letalo in razvoj letališča na Brniku

Prvo letalo je na osrednjem slovenskem letališču Brnik pristalo 24. decembra 1963 ob 10.45.

Letalo DC-6B z registracijo YU-AFE, ki ga je pilotiral kapitan Karel Rankel, je bilo last slovenskega letalskega prevoznika Adrie Aviopromet. Čeprav v letalu ni bilo potnikov, je z njim letela stevardesa Metka Zavašnik (Kalin), ki se spominja prvega pristanka: »Bili smo veseli in ponosni, ker smo prileteli v Ljubljano. Pred tem je bilo delo stevardes naporno, saj smo morale najprej potovati v Zagreb, kjer smo na tržnici kupile hrano, iz katere smo pripravile obroke za potnike. Nato smo pripravile letalo in se uredile za prihod potnikov. Ko je bilo letališče na Brniku odprto, smo bile hitreje v službi, pot je bila krajša in manj naporna.«[1] Letala so namreč sprva vzletala z zagrebškega letališča Pleso, šele od leta 1964 pa z novozgrajenega slovenskega letališča.

 

Letalo DC, maj 1970. Foto: Avgust Vanelli.

Letalo DC, maj 1970. Foto: Avgust Vanelli.

 

Do srede petdesetih let 20. stoletja je dobilo slovensko gospodarstvo bolj sodobno podobo. Uresničene so bile že prve večje investicije v prometno infrastrukturo, začela se je gradnja koprskega pristanišča. Številnih idejnih načrtov, med njimi tudi vzpostavitve letališča na Brniku, pa republiška vlada še ni uresničila. V drugi polovici šestdesetih let je vlada Staneta Kavčiča sprejela strategijo dolgoročnega razvoja Slovenije, ki se je precej razlikovala od dotedanje razvojne usmeritve. Avtorji so se zavzeli za prestrukturiranje slovenske industrije in osredotočenje proizvodnje na izdelke visokega cenovnega razreda za izvoz na konvertibilna tržišča. Predlagali so, naj se ne odlaša več z gradnjo avtocest in izdelavo projektov za vključitev v evropski cestni, železniški, vodni pa tudi zračni promet.[2]

Slovensko letalsko podjetje Adria Aviopromet je za domače letališče izbralo Brnik, s katerega je bil redni letalski promet vzpostavljen 9. januarja 1964. Franc Sever – Franta, ki je leta 1968 prevzel vodenje letališča o začetkih piše: »Vložiti je (bilo) treba veliko truda za spremembo miselnosti naše javnosti in gospodarstvenikov o sodobnem letalskem prometu. (…) A to je postala naša osnovna naloga: ponuditi potnikom in blagu novo prometno pot, s tem pa gospodarstvu možnosti za razvoj.«[3]

 

Letalo DC-6B in potniki na Letališču Brnik, julij 1964. Foto: Svetozar Busić.

Letalo DC-6B in potniki na Letališču Brnik, julij 1964. Foto: Svetozar Busić.

 

Letalski promet je naraščal tudi zaradi prihoda tujih turistov, namenjenih na letovišča ob istrski obali. Namero o gradnji novega letališča na istrski obali so opustili, z vojaškim letalstvom pa so se začeli dogovarjati o občasni uporabi puljskega letališča tudi za civilni promet. To je začelo 1. maja 1967 obratovati v okviru podjetja Aerodrom Ljubljana – Pula.[4] Letališče v Pulju, osredotočeno na čarterske turistične polete, je ostalo pod brniškim okriljem vse do leta 1980.

Brniško letališče se je usmerilo v razvoj rednega potniškega in tovornega, domačnega, mednarodnega in medcelinskega prometa, čarterski pa mu je omogočil, da se je razvijal in sledil razvoju turizma. Adria Aviopromet se je leta 1969 preimenovala v Inex Adria Aviopromet in to ime obdržala do leta 1986, ko se je preimenovala v Adrio Airways.

Adria Airways in Letališče Jožeta Pučnika sta danes prvi oziroma zadnji stik večine poslovnežev, turistov in drugih, ki v Slovenijo potujejo z letali, ter praktično edino slovensko »zračno« okno v svet.

 

Besedilo in fotografije pripravila: Katarina Jurjavčič, višja kustosinja MNZS.

____________________________________________________________________________________________

Viri in literatura:

[1] Razstava Adria 50 – dovoljenje imate za vzlet, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2011

[2] Jože Prinčič: Modernizacija in gospodarski razvoj Slovenije 1945–1991, v: Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič (ur): Podobe modernizacije: Poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009: 174, 175.

[3] Franc Sever – Franta: Brnik, letališče ali lovišče. Maribor: Pivec, 2016: 46

[4] Sever: Brnik, letališče ali lovišče. 2016: 39, 40.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: