Edina in zadnja svojega rodu

Danes objavljamo neverjetne fotografske posnetke fotoreporterja časopisne hiše Delo, Dušana Gostinčarja, nastale v letu 1957.

V oktobrski izdaji časopisa Tovariš (št. 42, 27. oktober 1957) namreč zasledimo članek o Mislinjski železnici – “Edina in zadnji svojega rodu” – kot so zapisali v časopisu. ” To pot je kamera ovekovečila “relikvijo”. Saj gre za edino in to celo elektrificirano gozdno železnico v Sloveniji” so zapisali ob članek.

DE1403a_13: Gozdna železnica v Mislinji. Leto 1957. Foto: Dušan Gostinčar.

S fotoaparatom, za vedno zabeleženi električni lokomotivi, so namreč bile zadnje ure. Celih 52 let sta namreč kar dve električni lokomotivi vlekli skozi Mislinjski jarek navzgor prazne vagončke, s pomočjo katerih so gozdna podjetja izvozila les iz bogatih pohorskih gozdov do žage in državne ceste v Mislinji.

Obe električni lokomotivi sta pravzaprav bolj podobni tramvajskim vlečnim vozom.

DE1403a_13: Gozdna železnica v Mislinji. Leto 1957. Foto: Dušan Gostinčar.

DE1403a_11: Šofer električne lokomotive. Gozdna železnica v Mislinji. Leto 1957. Foto: Dušan Gostinčar.

“Marsikaj burnega je doživel mislinjski tramvaj v svoji petstoletni življenjski dobi. Sto tisoče kubikov lesa je prepeljala, menjala nič koliko gospodarjev, preživela dve svetovni vojni, doživela partizanske napade, danes pa gleda, kako vzporedno z njeno traso nastaja nova kamionska cesta, ki jo bo spodrinila. Cesta in furmani bodo izpodrinili železno cesto – zadnjo in edino gozdno železnico, ki odhaja v zaslužen pokoj.”

DE1403a_24: Gozdni delavci “žlajfarji” pri spuščanju po gozdni železnici v Mislinji. Leto 1957. Foto: Dušan Gostinčar.

Novinar pa je ob fotografijo, objavljeno v časopisu Tovariš še zapisal: “Komaj boste verjeli, da ima mislinjska “električna železnica” svojo vlogo celo v kulturnem in zabavnem življenju tega kraja. Kričeč barvni plakat vsakokrat sporoča ljudem ob 8 kilometrov dolgi progi, predvsem gozdnim delavcem, kaj predvaja kino v Mislinjah.”