GORENJE, prvi pralni stroji tovarne Gorenje

 

V družinski skupnosti so si že od nekdaj delili delo, v preteklosti predvsem na vlogo, ki sta jo v družini imela ženska in moški. Ena od izrazito ženskih nalog je bilo pranje perila.

Izključno ženski je bil tudi poklic perice,[1] ki se je ohranil vse do razširjene uporabe pralnih strojev. Poklic je začel delno izginjati že v 19., v celoti pa v 20. stoletju, ko so se pojavili avtomatski pralni stroji. Sprva so delovali po principu ročnega pranja, bili so težki, veliki in so pogosto poškodovali perilo.

Gorenje pralni stroj. Foto: Arhiv MNZS.

Gorenje pralni stroj. Foto: Arhiv MNZS.

 

Prvi patentirani pralni stroj so uporabljali že pred več kot sto petdesetimi leti; leta 1851 ga je izumil in patentiral Američan James King. Samo sedem let pozneje so patentirali prvi rotacijski pralni stroj Hamiltona Smitha, leta 1874 pa je William Blackstone ženi za rojstni dan sam izdelal prvi pralni stroj. Prvi elktrični pralni stroj je američan Alva J. Fisher predstavil na trgu leta 1901. V Evropi je podjetje nemško  izdelalo prvi pralni stroj z zgornjim nihalom leta 1903. Po letu 1920 so pralne stroje nenehno izboljševali, serijsko pa so jih deset let pozneje začeli izdelovati v Ameriki.

 

NB 1575/59: Delavka v tovarni Gorenje, Velenje, maj 1985. Foto: Nace Bizilj

NB 1575/59: Delavka v tovarni Gorenje, Velenje, maj 1985. Foto: Nace Bizilj.

 

V petdesetih letih je bilo ustanovljeno podjetje Gorenje: pogumno in vizionarsko je zastavilo svoje cilje ter smelo sledilo svetovnim trendom. Prvi licenčni avtomatski pralni stroj so izdelali leta 1965, leto pozneje prvi lastni proizvod, leta 1967 pa so postavili novo tovarno pralnih strojev. »Pralni stroj je prinesel zadovoljstvo v naš dom,« je tovarna Gorenje v sedemdesetih letih 20. stoletja oglašala prve lastne pralne stroje. Reklamni letaki so nagovarjali kupce s podobami manekenk ob aparatih in z napisi: »Vprašajte tisto, ki ga že ima!« ali »Brezhibno pranje in potovanja v Velenje, na Azurno obalo, v Španijo in na Havaje.«

 

NB 1585/68: Pogled na proizvodni tekoči trak pralnih strojev v tovarni Gorenje, Velenje, maj 1984. Foto: Nace Bizilj

NB 1585/68: Pogled na proizvodni tekoči trak pralnih strojev v tovarni Gorenje, Velenje, maj 1984. Foto: Nace Bizilj

 

Gorenje je že od začetka zaposlovalo relativno velik odstotek žensk. V Velenju, pa tudi drugje, se je z izboljšanjem življenjske kakovosti (centralno ogrevanje, električni štedilniki, pralni stroji, …) zaposlovalo vse več žensk, predvsem žena rudarjev.[2] Leta 1962 je bilo v Gorenju med 439 zaposlenimi 52,2 odstotka žensk, ta odstotek se je v dvajsetih letih povečal na 57,9 odstotka, pozneje pa se je začel počasi zmanjševati in je bil do devetdesetih spet zelo podoben izhodiščnemu v šestdesetih letih. Gorenje je bilo v tem času med desetimi najpomembnejšimi izdelovalci pralnih strojev v Evropi. Slogan »Zdaj imam čas za družino in za sebe«[3] je ozaveščal, da so se s prihodom pralnega stroja korenito spremenile tako družina kot vloga ženske in seveda tudi vloge preostalih družinskih članov. Upoštevati je bilo treba nove karierne možnosti žensk ter spremembe in prerazporejanje izobrazbene strukture. Med proizvodnimi delavkami v Gorenju jih je zaradi izkazanih sposobnosti in pridobitve višje izobrazbe veliko napredovalo na nova delovna mesta. Zaradi povečanega zaposlovanja žensk so se pojavila nova gospodinjska opravila. V takih primerih so del družinskih obveznosti prevzele druge ženske – pojavili so se novi poklici, opravljali pa so jih posameznice kot poklicne gospodinje ali profesionalni servisi,[4] ki so združevali različne poklicne profile. Seveda je bilo to mogoče le v primerih žensk, zaposlenih na dobro plačanih delovnih mestih na visokih položajih, ki so si lahko privoščile gospodinjsko pomoč. Druga oblika pa je pomoč družinskih članov. Odgovornost za družino se je enakovredno razdelila med obema partnerjema. Vloga ženske in moškega je postala enakovredna  v modi, kozmetiki, politiki in gospodarstvu, tudi pri snovanju novih produktov za dom, med katerimi je pralni stroj eden najbolj nepogrešljivih.

Gorenje pralni stroj. Foto: Arhiv MNZS.

Gorenje pralni stroj. Foto: Arhiv MNZS.

Besedilo in fotografije pripravila: Milena Koren Božiček, Galerija Velenje

____________________________________________________________________________________

Viri in literatura:    

[1] Martina Repinc, Perice v Boljuncu, http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_11_repinc_perice.pdf (5.2.2016)

[2] Milena Koren Božiček: Gorenje z vizijo, v: Aleksandra Berberih-Slana idr.: Uf, industrija!: Mrežni razstavni projekt prestolnice kulture., str. 24-39, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2012: 24–39.

[3] Oglas za pralni stroj 1, v: Naša žena: Prva slovenska ženska in družinska revija 12/22, 1970b

[4] Zala Kraker, Ženska kot gospodinja: primerjava preteklih in sodobnih reprezentacij,  http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kaker-zala.pdf  (5.2.2016)

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: