KOMBI IMV 1000, mojster ovinkov

 

Spomladi 1954 je Okrajna zadružna zveza v Novem mestu – čeprav je bilo kmetijskih strojev v okolici le malo več kot deset – za popravila kmetijske mehanizacije ustanovila podjetje Agroservis. Ker se je na Odločbi o ustanovitvi poleg Agroservisa znašla tudi Motomontaža, to priča, da je bila ideja o sestavljanju avtomobilov na Dolenjskem zelo živa. Franjo Bulc, ki je bil 21. decembra 1954 imenovan za direktorja Motomontaže, je že dva tedna po registraciji podpisal pogodbo za montažo DKW vozil. Tako so nastajale prve izkušnje z izdelavo avtomobilov. Samostojno podjetje Motomontaža, ustanovljeno 21. decembra 1954, se je začelo ukvarjati z »remontnimi in servisnimi popravili ter proizvodnjo motornih vozil DKW v kooperaciji s kovinsko-predelovalno panogo z montažo avtomobilov ter motorjev«. Z ustanovitvijo Motomontaže so na Dolenjsko začeli prihajati poklici, ki jih prej skoraj ni bilo: strugarji, orodjarji, avtomehaniki, industrijski kleparji, varilci, ličarji ipd.

 

EPC938_1: Dostavnik IMV 1000 je bil izdelan v več različicah. Turistična izvedba kombija iz Industrije motornih vozil, Novo mesto, julij 1962. Foto: Milan Pogačar.

EPC938_1: Dostavnik IMV 1000 je bil izdelan v več različicah. Turistična izvedba kombija iz Industrije motornih vozil, Novo mesto, julij 1962. Foto: Milan Pogačar.

 

Ko je jeseni leta 1955 mesto direktorja v Motomontaži zasedel demobilizirani podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade, so zaradi pomanjkanja deviz začeli razmišljati, kako v avtomobilih, tako v delu kot sestavinah, povečati domači delež. Načrt konstrukcije povsem domačega avtomobila je leta 1958 izdelal inženir Martin Sever. Po raziskavi trga, ki je pokazala, da je najsmotrneje izdelovati mala dostavna vozila, se je rodil že IMV kombi 1000, ki je dobil ime po na novo preimenovani tovarni. Motomontaža se je namreč 28. januarja 1959 preimenovala v Industrijo motornih vozil Novo mesto (skrajšano IMV Novo mesto).

 

EP8474_1: Izdelovanje dostavnega vozila IMV 1000, Novo mesto, avgust 1965. Foto: Milan Pogačar.

EP8474_1: Izdelovanje dostavnega vozila IMV 1000, Novo mesto, avgust 1965. Foto: Milan Pogačar.

 

»Vse skupaj je bilo treba delati zelo hitro, ker smo si zastavili precej pogumno nalogo, da bo prototip vozila razstavljen še isto jesen na zagrebškem velesejmu.«[i] Avtomobil IMV 1000 so izdelovali v štirih osnovnih variantah: kot kombi, avtobus, saniteto in furgon. Po testiranju najelegantnejše izvedbe IMV 1000 so pohvale, tudi iz zahodnega sveta, deževale: »Šasija je izredno stabilna, vzmetenje in zavore so se izkazale kot izvrstne na jugoslovanskih cestah. Maksimalna hitrost je 95 km/h, poraba goriva pa 10 litrov.

 

EPC1240_2: Furgon IMV 1000, september 1963. Foto: Joco Čermak.

EPC1240_2: Furgon IMV 1000, september 1963. Foto: Joco Čermak.

 

›Turista‹ izdelujejo tudi v ›de luxe‹ izvedbi, s premično streho, kot mali avtobus z osmimi pa vse do desetimi sedeži. V prvi vrsti pa izdelujejo kombi in mala tovorna vozila[ii] Mnenja avstrijske avtomobilistične revije Motorwelt ne moremo pustiti vnemar. »Sicer pa je imel kombi pogon na sprednja kolesa, ni pa idealno tekel, predvsem pri naglem zaviranju. Tudi avtomobilski sedeži niso bili pomični, kar je lahko kakšnemu obilnemu vozniku povzročilo preglavice.«[iii]

 

EPC1260_2: Kombi je dobro služil tudi sanitetni službi, september 1963. Foto: Joco Čermak.

EPC1260_2: Kombi je dobro služil tudi sanitetni službi, september 1963. Foto: Joco Čermak.

 

Široko zastavljeni in nedvomno pogumni načrti so zahtevali tudi nove delavce, v bližnji okolici podjetja jih je namreč že začelo primanjkovati. Na delo so bolj oddaljeni, ne glede na vreme, prihajali peš, le redki so že imeli kolesa. Ker so morali delavce novačiti v vse večji oddaljenosti od tovarne – v Suhi in Beli krajini, pa tudi že v Posavju – so morali poskrbeti za njihov prevoz. Najprej so se delavci vozili s tovornjaki; prvi pravi delavski avtobus je na progi Brežice–Novo mesto začel voziti šele v začetku šestdesetih let. Kljub skromnemu napredku so zaposleni razvili občutek pripadnosti tovarni in se vedno bolj počutili kot industrijski delavci.[iv] V idejo o montiranju ali izdelovanju lastnih avtomobilov v majhni, dva tisoč kvadratnih metrov veliki delavnici je na začetku verjelo le malo ljudi. Tisti, ki pa so se ji že od samega začetka pridružili, pa z zadoščenjem opazujejo naslednice, ki uspešno nadaljujejo dolenjsko avtomobilsko zgodbo.

 

EPC1240_4: Kombi v gasilski izvedbi, september 1963. Foto: Joco Čermak.

(Besedilo in fotografije pripravila Katarina Jurjavčič, višja kustosinja MNZS)

_____________________________________________________________________

Opombe:

[i]IMV kurir, tovarniško glasilo, 25.12.1985.

[ii] Prav tam.

[iii] Pričevanje Anton Šepcec, vodja servisne in prodajne službe IMV, 27. 5. 2016; hrani MNZS (zbirka Ustnih virov).

[iv] Aleksandra Berberih-Slana idr.: Uf, industrija!: Mrežni razstavni projekt Evropske prestolnice kulture. Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2012: 67.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: