Pozdrav ladijskih siren vlaku

Fotoreporterja: Svetozar Busić, Sašo Bernardi

Kraj: Koper, pristanišče Luke Koper

Dogodek: odprtje železniške proge Koper–Prešnica

Dan: sobota, 2. december 1967

 

2 FSII2062_129: Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

 

»Iz hladnega, meglenega ljubljanskega jutra se je danes ob 7. uri izključil rdeči elektromotorni vlak. Na njem je visel napis: izredni vlak Ljubljana–Koper. To je bil prvi vlak, ki je v zgodovini naše republike peljal potnike na obalo slovenskega morja.«[1]

 

Drugega decembra 2017 bo minilo petdeset let od slovesnega odprtja železniške proge Koper–Prešnica. Proga, dolga 31 kilometrov, zgrajena zgolj v pičlih dveh letih, je slovenske investitorje[2] stala 14 milijard, torej dobrih 400 milijonov starih dinarjev za kilometer proge. A kot so takrat dodali novinarji: »… je gradnja potekala natančno po načrtu in se zato ni po nepotrebnem dražila, …«[3] Malce drugačna zgodba, kot ji te dni, ob načrtih za gradnjo drugega tira koprske železnice, sledimo v novinarskih poročanjih.

 

1 DE3887_292: Dograditev še zadnjega kilometra tirov na železniški progi Prešnica–Koper, julij 1967. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

Dograditev še zadnjega kilometra tirov na železniški progi Prešnica–Koper, julij 1967. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

 

Slovesno odprtje ter prej že samo gradnjo so s svojimi fotoaparati spremljali številni fotoreporterji. V fotografsko zapuščino Muzeja novejše zgodovine Slovenije sta največ fotografij gradnje in odprtja prispevala dva fotoreporterja. Zapuščina Svetozarja Busića, fotoreporterja časopisne hiše Delo, šteje sedeminosemdeset posnetkov. Za potrebe takratnega Urada za informacije pri vladi LRS pa je gradnjo dokumentiral tudi fotograf Sašo Bernardi. Število ohranjenih posnetkov, podpisanih z njegovim imenom, je zavidljivih sto šestinpetdeset.

 

2 FSII2062_129: Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

 

Prve reportažne fotografije, posnete julija 1967, prikazujejo eno izmed zadnjih faz gradnje koprske izredno tehnično zahtevne proge: »Na progi sta dva zelo dolga predora: zanigrajski je dolg 602 m, dolski 621m. Zgrajenih je bilo tudi 6 mostov in 21 križanj s cestami, kar je pomenilo 5 nadvozov in 16 podvozov. In ker je proga potekala tudi vzdolž strmin, je bilo treba izkopati 1,200.00 kubičnih metrov zemlje oz. kamenja. To je prva alpska proga, najbolj strma, kar jih imamo v Sloveniji[4] so zapisali novinarji. Kot pričajo ohranjene fotografije, so si čas za slavje ob koncu gradnje vzeli tudi graditelji. Ko so zadnji kilometer proge priključili v končni seštevek tirov, so jo slavnostno okrasili.

 

3 DE3893_276: Prihod prvega vlaka, ki je v koprsko pristanišče iz Ljubljane na otvoritveno slovesnost pripeljal pomembne državnike, Koper, 2. december 1967. Foto: Svetozar Busič, hrani: MNZS

Prihod prvega vlaka, ki je v koprsko pristanišče iz Ljubljane na otvoritveno slovesnost pripeljal pomembne državnike, Koper, 2. december 1967. Foto: Svetozar Busič, hrani: MNZS

 

Prvi vlak je na novo progo testno zapeljal septembra 1967. »Tistega jutra v septembru je v dolini le malokdo lahko spal. Dolgotrajno zavijanje sirene je odmevalo od Slavnika do obale[5] je pisalo v tedniku Tovariš. »Najbolj se spominjam milijonov isker izpod koles prvega vlaka,« je novinarjem na dan uradnega odprtja proge pripovedovala Amalija Trošt, prebivalka Zanigrada. »Stari ljudje so se križali, da bi zavore ne popustile. Tak strah je zdaj seveda že davno mimo. Zdaj si najbolj želimo, da bi nam zgradili postajo[6] je še dodala.

 

4 DE3950_251: Slovesno okrašena lokomotiva, pripravljena na prvo uradno vožnjo, Koper, 2. december 1967. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

Slovesno okrašena lokomotiva, pripravljena na prvo uradno vožnjo, Koper, 2. december 1967. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS

In končno je napočil čas, ko so progo predali v obratovanje in s tem dejanjem na stežaj odprli okna koprskega pristanišča v svet. V uvodu omenjeni rdeči elektromotorni vlak je prav do Luke pripeljal malo pred deseto uro. Bila je to neuradna otvoritvena vožnja, s pomočjo katere so iz Ljubljane na slovesnost pripeljali vidnejše goste. Medtem ko je na železniškem tiru čakala tista »prava«, z zastavami in s kompozicijo nekaj vagonov okrašena lokomotiva Kennedyjevka, je sledilo nekaj govorov. Predsednik predsedstva CK ZKS Albert Jakopič je prerezal trak in s tem simbolično odprl začetek obratovanja. »Med igranjem godbe na pihala[7] in tuljenjem siren v pristanišču zasidranih ladij, se je prvi vlak počasi premikal med skladišči na prvo vožnjo po uradni otvoritvi proge[8]

 

5 FSII2067_162: Zbrana množica obiskovalcev v Luki Koper, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

Zbrana množica obiskovalcev v Luki Koper, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

 

Na dan slovesnega odprtja se je po novi progi v Luko Koper pripeljal tudi predsednik Josip Broz Tito s spremstvom. Modri vlak je po novi progi skozi Divačo in Prešnico v koprsko pristanišče pripeljal točno ob 14. uri. Po obveznih pozdravih si je predsednik Tito na hitro ogledal pristaniške naprave, seznanili pa so ga tudi s prihodnjimi načrti. Državniški obisk je namreč trajal zgolj pičlih deset minut, nato pa se je predsednik s spremstvom z avtomobili odpeljal naprej proti Istri.[9]

 

6 FSII2067_184: Prihod Modrega vlaka, ki je na otvoritveni dan v Luko Koper pripeljal Josipa Broza – Tita, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

Prihod Modrega vlaka, ki je na otvoritveni dan v Luko Koper pripeljal Josipa Broza – Tita, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

 

Kakorkoli. »Napori so pozabljeni, ostali so zgolj rezultati, po katerih so zdaj slovenskemu gospodarstvu odprta vrata v svet. Vrata, ne samo okno …[10] so zapisali v Tovarišu. In rezultati naslednjih let so potrdili nujnost investicije. Leta 1968 je namreč ladijski pretovor prvič presegel milijon ton, dve leti pozneje pa so se količine pretovorjenega blaga že povsem približale dvema milijonoma. Že novembra leta 1968 je v koprskem pristanišču začel obratovati tudi terminal za naftne derivate, ki je nato skupaj s prometom južnega sadja še dolgo prevladoval v blagovni strukturi luškega prometa. [11]

 

7 FSII2067_152: Sprejem predsednika Josipa Broza – Tita v Luki Koper, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

Sprejem predsednika Josipa Broza – Tita v Luki Koper, Koper, 2. december 1967. Foto: Sašo Bernardi, hrani: MNZS

 

Luka Koper se je tako v zgolj desetih letih od svojega nastanka preoblikovala iz neznanega pristanišča v za obalni promet moderno mednarodno luko. Prihod železnice v Luko je ta razvoj le še dodatno pospešil.

(Objavljeno v reviji Fotoantika, Slovenska revija za zgodovino in teorijo fotografije, št. 34, leto 2017, str. 29 – 32).

_____________________________________________________________________________________

Viri in literatura:

[1] Niko Isajevič, »Od Ljubljane do Kopra tudi po železni cesti«, Delo, 3. 12. 1967, str. 1.

[2] Investitorji železniške proge so bili izključno Luka Koper in nekateri drugi, saj republiško vodstvo in država gradnji železniške povezave nista bila naklonjena. Prav Luka Koper in omenjena železniška proga sta bila edina objekta pri nas, ki nista bila zgrajena iz proračunskih sredstev, temveč iz sredstev gospodarstva, ki je v obeh objektih prepoznal ekonomski interes (Delo, 3. 12. 2017, str. 2).

[3] Željko Kozinc, »S polno paro na morje«, Tovariš, 12. 12. 1967, str. 17.

[4] Kozinc, str. 15.

[5] Prav tam.

[6] Prav tam.

[7] Godba je zaigrala slavnostno koračnico »Slovenci kremeniti«. v: Kozinc, str. 12.

[8] Gustav Guzelj, »Pozdrav ladijskih siren vlaku«, Delo, 3. 12. 1967, str. 15.

[9] Prav tam.

[10] Kozinc, str. 15.

[11] Livio Jakomin (ur), Luka Koper: 50 let izkušenj za nova obzorja: Predstavitvena monografija ob 50-obletnici Luke Koper, Koper 2007, str. 22–26.

Advertisements

3 Comments on “Pozdrav ladijskih siren vlaku

  1. Slovesno okrašena Kennedyjevka, pripravljena na prvo uradno vožnjo, Koper, 2. december 1967. Foto: Svetozar Busić, hrani: MNZS
    Popraviti – ni Kennedyjevka pač pa lokomotiva premikalka vrste 642. Zadostuje napisati “lokomotiva. Kennedyjevke so bile vozne lokomotive.

    • Hvala za komentarje. Bomo preverili in popravili objavo. Lep pozdrav, Andreja

    • Lokomotivi vrste 642 smo rekli Đurica.
      Noben ne napiše, da je ob tem dogodku v luki iztiril en vagon modrega vlaka.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: