Plapolajoč pozdrav z ljubljanskih ulic 9. maja 1945

Image EXIF Data

  • Date Taken: 13 Nov 2014, 14:51:02
  • Camera: Canon PowerShot SX280 HS
  • Focal Length: 4.5
  • Aperture: f/3.5
  • ISO: 800
  • Shutter Speed: 1/60 second

 

Dejstvo, da so bili med slovenski partizani, ki so 9. maja 1945 vkorakali v Ljubljano, tudi partizanski tankisti s svojimi tanki. Na prvem je bila razobešena zastava, ki jo opazimo na mnogih fotografijah osvoboditve Ljubljane. Zastavo 1. tankovskega odreda  Glavnega štaba Narodno osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Danes nam ne predstavlja le enega redkih ohranjenih predmetov te enote in člen v verigi zgodovinskega razvoja slovenske zastave, temveč tudi oprijemljiv spomin številnim, ki so se tistega majskega dne odpravili na ulice glavnega mesta.

Zastava 1. tankovskega odreda Glavnega štaba NOV in PO Slovenije.

Zastava 1. tankovskega odreda Glavnega štaba NOV in PO Slovenije.

 

Zastave zagotovo predstavljajo enega najpomembnejših in prepoznavnih simbolov držav in narodov. Pomembno mesto v njihovem razvoju zasedajo zlasti vojaške zastave in prapori. Zastave, ki so pripadale posamezni vojaški enoti, praviloma polku, postanejo običajne med 16. in 18. stoletjem. Sprva so med bitko označevale položaj poveljujočega in zbirališče njegovih vojakov, zato je lahko izguba zastave med bojem lahko vplivala celo na izid bitke. Z razvojem in spremembo načina vojskovanja pa so postale predvsem simbol enote in povezanosti njenih pripadnikov.

 

Borci 1. tankovskega odreda s svojo novo zastavo ter italijanskim tankom L6/40 (levo) in tanketo CV 33.  Fotografija je posneta pri Vrčicah nad Semičem avgusta ali septembra 1944. (Muzej novejše zgodovine Slovenije, foto: Alfred Kos).

Borci 1. tankovskega odreda s svojo novo zastavo ter italijanskim tankom L6/40 (levo) in tanketo CV 33. Fotografija je posneta pri Vrčicah nad Semičem avgusta ali septembra 1944. (Muzej novejše zgodovine Slovenije, foto: Alfred Kos).

 

Tankovski odred Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bil ustanovljen po kapitulaciji Italije septembra 1943, ko so partizani zasegli večje število italijanske oklepne tehnike. Ob nastanku je imel odred okoli 30 tankov, 15 oklepnih vozil ter nekaj oklepljenih in navadnih tovornjakov. Moštvo so sestavljali predvsem borci XIV. in XV. divizije ter  italijanski major in podčastnik, ki sta se se odločila pridružiti partizanom. Posamezni tanki so sodelovali že v bojih jeseni 1943.  Pomanjkanje kadra, goriva in bližajoča se nemška ofenziva, v kateri je partizanska stran izgubila okoli dve tretjini zaplenjene tehnike, sta delovanje te enote začasno ustavila. V tem obdobju je del moštva odšel na tečaj v Italijo in kasneje skupaj z drugimi skupinami vstopil v novo ustanovljeno »prekomorsko« 1. tankovsko brigado.

Odred je bil ponovno formiran junija 1944 v vasi Otovec pri Črnomlju. Številčno stanje tehnike in pripadnikov odreda se je spreminjalo. Nove posadke so se izšolale na tankovskih tečajih v Beli krajini, ponovno pa je bilo usposobljeno nekaj tankov, ki jih skrite pred jesensko ofenzivo ni odkril okupator. Odred je dobil tudi svojo zastavo. Slovensko trobojnico z rdečo zvezdo in napisom »Prvi tankovski odred«, deloma izdelano iz svile padal s katerimi so zavezniki oskrbovali partizane, je avgusta 1944 sešila Mara Štritof. Že ob svojem prihodu v muzej je bila zastava precej poškodovana, srednje, sprva modro polje, pa tako obledelo, da je v inventarni knjigi opisana kot jugoslovanska trobojnica.

 

Na Karlovški cesti 9. maja 1945. Danes je desno od slike vhod v tunel pod gradom. (Muzej novejše zgodovine, foto: Rudi Polak).

Na Karlovški cesti 9. maja 1945. Danes je desno od slike vhod v tunel pod gradom. (Muzej novejše zgodovine, foto: Rudi Polak).

 

Do konca vojne je 1. tankovski odred (od decembra 1944 kot četa dodeljen VII. korpusu) sodeloval v več bojih na Dolenjskem, kjer je izgubil tudi nekaj tankov. V zadnjih dneh je bil premeščen na Turjak, kjer se je v noči iz 8. na 9. maj preko Škofljice odpravil v Ljubljano. Skupaj z drugimi enotami je v mesto slovesno vkorakal 9. maja 1945, kjer so partizanski tanki vzbudili še posebno pozornost. Verjetno je prav to dejstvo pripomoglo k temu, da se je naša zastava znašla tudi na nekaj fotografijah prihoda v Ljubljano, ki ji dodajo svojevrsten kontekst in poudarijo vpetost predmeta v tedanji čas.

 

Pred hotelom Slon na Prešernovi, današnji Čopovi ulici. (Muzej novejše zgodovine, foto: Jože Šmuc).

Pred hotelom Slon na Prešernovi, današnji Čopovi ulici. (Muzej novejše zgodovine, foto: Jože Šmuc).

 

Besedilo in fotografije pripravil: Marko Ličina, kustos, vodja depoja, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Članek je bil objavljen v rubriki Kabinet čudes, ki jo vodi in ureja časopisna hiša Delo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: