Kaj imata skupnega majhen košček jekla in ameriški pristanek na Luni?

V času, ko je potovanje v vesolje že skorajda vsakdanji pojav in si nekateri petičneži lahko takšna potovanja tudi privoščijo, se ozrimo v delček preteklosti in začetke, ki so pripeljali razvoj do današnjih dni.

 

Muzejski predmet z inventarno št. 808.

 

Včasih nam tudi majhni, na videz nič kaj posebni predmeti, lahko razkrivajo pomembne zgodbe 20. stoletja. Med takšne sodi tudi 13,5 velik kos jekla, ki ga hranimo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Med najpomembnejše osebnosti razvoja raketne tehnike in raziskovanja vesolja zagotovo sodi nemški inženir Wernher von Braun, na katerega ideje je vplivalo tudi delo Hermana Potočnika – Noordunga. Von Braun, ena najpomembnejših osebnosti za ameriškim osvajanjem vesolja, katere vrhunec je na višku t.i. »vesoljske dirke« med Sovjetsko zvezo in ZDA predstavljal prav pristanek na Luni, pa je imel tudi manj blestečo plat kariere. Njegov vzpon med vodilne strokovnjake raketne tehnike in temelji poznejšega dela imajo korenine v času Tretjega rajha, ko je mnogo znanstvenikov bolj ali manj zavzeto sodelovalo z novim nacističnim režimom, ki jim je v zameno za lojalnost omogočal pogoje za delo. Čeprav mnogo avtorjev ni povsem enotnih v oceni njegovega sodelovanja z nacisti ostaja dejstvo, da je oblast njegovo delovanje visoko cenila. Vrh v tem obdobju je pomenila serijska proizvodnja 14 m dolge prve vodljive balistične rakete dolgega dosega V-2, ki hkrati velja tudi za prvi izdelek človeka, ki je dosegel robove vesolja. »Vergeltungswaffe 2« je bila razvita kot »maščevalno orožje« in namenjena napadom na britanska in kasneje predvsem belgijska mesta. Med vojno naj bi bilo izdelanih skupno 5200 raket V-2, neizstreljene primerke pa so po vojni zasegli zavezniki, večino ZDA, ki jim je uspelo zajeti tudi pred sovjeti bežečega Wernherja von Brauna.

Dr. Wernher von Braun 1. maja 1964, kot direktor »NASA Marschall Space Flight Centra«. (NASA)

Dr. Wernher von Braun 1. maja 1964, kot direktor »NASA Marschall Space Flight Centra«. (NASA)

 

Z raketami V-2 je povezana tudi tragična usoda njenih žrtev. Med vojno je po nekaterih podatkih v napadih tega orožja umrlo okoli 9000 ljudi kar 12000 taboriščnikov in taboriščnic pa naj bi umrlo zaradi   razmer v obratih, kjer so le to izdelovali. V veliki podzemni tovarni »Mittelwerk« so tako delali taboriščniki iz taborišča Mitteldau – Dora, podružnice taborišča Buchenwald.

Foto 3

Muzejski predmet z inventarno št. 808.

Tokrat predstavljeni predmet je v letih kmalu po drugi svetovni vojni muzeju podarila Joža Košir, ki je med vojno kot interniranka delala v tovarni v kateri so izdelovali dele za nemško tajno orožje V 2. Najverjetneje gre za del parne turbine, ki je bila nameščena na zgornjem delu motorja rakete. Četudi je predmet predvsem spomin in opomin na težke čase vojne nam hkrati danes predstavlja tudi majhen kos zgodovine človeškega osvajanja vesolja.

 

__________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravil: Marko Ličina, kustos in vodja depojev, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Članek je bil objavljen v rubriki Kabinet čudes, ki jo vodi in ureja časopisna hiša Delo.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: