JEANS BLUZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE RDEČI REVIRJI

Image EXIF Data

  • Date Taken: 15 Jul 2016, 08:06:11
  • Camera: Canon EOS 5D Mark III
  • Focal Length: 35
  • Aperture: f/16
  • ISO: 50
  • Shutter Speed: 1/125 second

Jeans bluza, jakna oz. brigadirka svetlomodre barve, shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije, že po barvi odstopa od preostalih primerljivih bluz. Dodatno radovednost pa vzbujata našitka na rokavu in žepu, ki nas vpeljeta v zgodbo mladinskih delovnih akcij. S tem fenomenom organiziranega, (ne)prostovoljnega, neplačanega mladinskega dela so bili obnovljeni ali na novo zgrajeni številni pomembni objekti v povojni Jugoslaviji.

 

Plakat Mladinskih delovnih akcij 1976. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Plakat Mladinskih delovnih akcij 1976. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

 

Začetki mladinskih delovnih akcij segajo v čas druge svetovne vojne, največ jih je bilo med povojno obnovo (1946–1952). Prvi zvezni akciji, gradnji 92-kilometrske proge Brčko–Banovići v BiH leta 1946, so do leta 1952 sledile nove v organizaciji mladinske organizacije. Brigadirji, v manjšini tudi plačani strokovni delavci, pripadniki JLA, ponekod tudi vojni ujetniki in kaznjenci,[1] so na prvih večjih zveznih akcijah s krampom in z lopato gradili predvsem železniške proge, avtomobilske ceste in celo nova mesta (Novi Beograd, 1947–1950).[2]

Obdobje »manjše delovne vneme« (1952–1958) z nekaj lokalnimi akcijami, je prekinila nova zvezna akcija, gradnja 505-kilometrske etape ceste Bratstva in enotnosti, s katero so povezali skrajni jug in sever države (1958–1963).[3]

Jeans jakna mladinske delovne brigade Rdeči revirji. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Jeans jakna mladinske delovne brigade Rdeči revirji. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

 

Od vsega začetka so se zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcij po Jugoslaviji udeleževali tudi slovenski brigadirji. V Sloveniji so med drugim že leta 1946 obdelovali kraška polja, leto pozneje ustvarjali Novo Gorico, leta 1958 gradili cesto med slovensko in hrvaško prestolnico.

Po 14-letnem zatišju (tudi zaradi mnenja o njihovi nerentabilnosti) so MDA v Sloveniji s prvo solidarnostno akcijo v Kozjem na Kozjanskem ponovno oživele leta 1972.[4] Najmanj 16-letni brigadirji so na tritedenske akcije odhajali na manj razvita obmejna območja Slovenije, kjer so gradili predvsem infrastrukturo. Njihov glavni cilj – izboljšati osnovne življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev – je vodil tudi brigadirje Mladinske delovne brigade Rdeči revirji, ki so se leta 1975 udeležili republiških delovnih akcij v Halozah in leto pozneje v Slovenskih goricah.

Na mladinski delovni akciji, Kozjansko, 21. 7. 1976. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Na mladinski delovni akciji, Kozjansko, 21. 7. 1976. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

 

V jeans bluze z našitkoma organizatorja akcije ZSMS in imena brigade oblečeni Zasavci so leta 1975 na akciji v Halozah z drugimi brigadirji pripravljali teren za primarni vodovod Lancova vas na Ptujskem polju–Majšperk.[5] Vsakodnevni rituali spanja, hranjenja, obveznih popoldanskih izobraževalnih, kulturnih, političnih in športnih dejavnosti in večerne sprostitve so potekali v taboru v Majšperku.

Podobno se je dogajalo tudi leto pozneje na republiški delovni akciji »Slovenske gorice«, kjer so gradili paralelni cevovod v Novi vasi, bivali pa v prenovljeni šoli v Dornavi.[6]

Na delu in (tudi politični) vzgoji brigadirjev delujoče MDA so bile hkrati odličen poligon socializacije in pridobivanja praktičnih znanj, za mnoge so pomenile prvo daljšo ločitev od staršev. Izkušnje so prinesle tudi njihovo boljšo organiziranost, fizično delo je sčasoma dopolnila izboljšana mehanizacija.

Kot glasnice že skoraj pozabljenih vrlin, tovarištva, solidarnosti in uradnega jugoslovanskega gesla bratstva in enotnosti so zamrle hkrati s skupno državo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Besedilo in fotografije pripravila: Nataša Strlič, višja kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije

______________________________________________________________________________

[1] Matjaž Stibilj: Bratstvo na delu: Delovne enote Cone A Julijske krajine. Trst: ZTT-EST, 2015: 28.

[2] Mladinski dnevnik, RK ZSMS. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978: 79.

[3] Med letoma 1948 in 1950 so zgradili 382-kilometrski odsek ceste med Zagrebom in Beogradom, med Ljubljano in Zagrebom ter Beogradom in Gevgelijo pa med letoma 1958 in 1963.

[4] V drugih jugoslovanskih republikah so jih organizirali tudi v šestdesetih letih: ob obnovi popotresnega Skopja (1963), gradnji »Jadranske magistrale« (1964), regulaciji reke Save v Zagrebu (od leta 1964). Nov zagon, tudi v državnem okviru, so MDA dobile leta 1968 z vrnitvijo v Novi Beograd.

[5] Kamen se lomi, brigadirji se kalijo, v: Mladina 30, 31. 7. 1975: 18.

[6] Presegli vse norme, v: Mladina 31, 2. 9. 1976: 8.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: