Razglednice Vojska v slikah

S koncem prve svetovne vojne se je končalo zlato obdobje izdelave, tiskanja in priljubljenosti razglednic. Njihovemu nastanku in razširjenosti je botroval razvoj tiskarskih in fotografskih tehnik ter začetek sodobnega turizma, ki je povzročil, da so vsi kraji, hoteli ali gostišča dobili svojo razglednico. Knjigotisk in fototipija sta omogočala množično tiskanje razglednic. Barvne so bile narejene na podlagi črno-belih fotografij, ki so jih barvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji. Razširjenost razglednic med prvo svetovno vojno pa je bila posledica množične mobilizacije vojakov, ki so stik s svojci vzdrževali s pomočjo dopisnic, pisem, razglednic in »vojno-poštnih« paketov. Razglednice so bile v spremenjenih vojnih razmerah varčevanja narejene zelo preprosto in iz cenejših materialov. Spretno jih je izkoriščala dobro organizirana vojna propaganda, ki je s podobami in z gesli širila sovraštvo in stereotipe o nasprotnikih. Razvejani cenzurni aparat je kontroliral in omejeval korespondenco med vojaki in prebivalci v zaledju. Dopisnica z napisom »zdrav sem in dobro se mi godi« v več jezikih monarhije, ki je nepismenim vojakom lajšala »pisanje«, je dobro povzemala željo vojaških poveljstev, kakšna naj bi bila vojna komunikacija. V tem obdobju je bilo natisnjenih zelo veliko dopisnic in razglednic, sredstva, zbrana od njihove prodaje, pa so bila namenjena dobrodelni pomoči.

 

Maksim Gaspari, Oj ta vojaški boben, inv. št. MO 23130.

Maksim Gaspari, Oj ta vojaški boben, inv. št. MO 23130.

 

V slovenskem prostoru so bile zelo pomembne vojnopropagandne razglednice, ki jih je tiskala Katoliška tiskarna in jih je poleg Bogoljuba založil časopis Ilustrirani Glasnik, ki je izhajal v Ljubljani. Prva skupina 16 razglednic v posebni kuverti in s »seznamom 1. zbirke« je izšla že novembra 1914. Izhajale so po skupinah, ki so jih oglaševali časopisi in so bile deloma in nedosledno oštevilčene. Zadnje so izšle marca 1918, njihova zadnja znana številka je 140. (Miloš Mikolič, Razglednice zbirke Vojska v slikah 1914–1918, Vojnozgodovinski zbornik, št. 25, 200 str. 23–30.) Leta 1918 so se nadaljevale kot deklaracijske razglednice. Domoljubne motive, narejene prav za razglednice, so risali slovenski slikarji: Maksim Gaspari (1883–1980), Anton Koželj (1874–1954), Hinko Smrekar (1883–1942), Ivan Vavpotič (1877–1943), Valentin Hodnik (1896–1935) in Helena Vurnik (1882–1962). Nekateri med njimi so bili člani predvojnega dunajskega slovenskega društva Vesna in so v svojih risbah ohranjali številne elemente secesijske risbe, trdno umeščene v slovensko okolje in motive. Med motivi so prevladovale melanholične podobe slovesa vojakov od žena, družin in domov. Z izjemo posameznih značilnih propagandnih podob z začetka vojaškega spopada (npr.: Krvavi poraz Srbov na Romanji planini in Boj za ruski prapor) so melanholični razpoloženjski toni, podprti z domoljubno poezijo in ironiziranjem pohlepnega in zahrbtnega sovražnika, do konca vojne povsem prevladali.

 

Maksim Gaspari, Simon Gregorčič, Pri zibelki, inv. št. MO 7684.

Maksim Gaspari, Simon Gregorčič, Pri zibelki, inv. št. MO 7684.

 

Ob začetku bojev na soškem bojišču je med slovenskimi prebivalci vojna postala pravični boj za obrambo domovine, tako da je bila propaganda proti »verolomnemu sovražniku« na razglednicah dodatno okrepljena z narodnozavedno poezijo Simona Gregorčiča in Rudolfa Maistra. Pri tem so bile nekatere razglednice celo prepovedane in cenzurirane. Največ razglednic je prispeval Maksim Gaspari. V muzejski zbirki hranimo tudi nekaj drugih tiskanih in unikatnih slovenskih razglednic. Med njimi so zlasti zanimive redke razglednice, ki so jih narisali in okrasili sami vojaki in jih poslali svojcem in izvoljenkam. Vse poslane in popisane razglednice pozornemu bralcu razkrivajo številne drobne osebne zgodbe in pričevanja o vojni.

____________________________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravil mag. Marko Štepec, muzejski svetovalec

Predmet se uvršča v razstavo (R)evolucija muzeja: 1948-2018, ki je do 6. januarja 2019 na ogled v našem muzeju. Vljudno vabljeni.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: