Kovček izgnanke Jožefe Krevelj, por. Mikulič

Image EXIF Data

  • Date Taken: 08 Sep 2014, 10:07:35
  • Camera: Canon EOS 5D Mark II
  • Focal Length: 35
  • Aperture: f/20
  • ISO: 100
  • Shutter Speed: 1/125 second

Kovček – za večino preprost predmet, s katerim gremo na pot in v njem prenašamo osebne stvari. Ampak ta kovček je bil last izgnane deklice Jožefe Krevelj in govori o njeni življenjski poti mlade izgnanke.

Kovček Jožefe Krevelj; karton, les, usnje, 45,2 x 28,5 x 13 cm; inv.št. SI-450

Kovček Jožefe Krevelj; karton, les, usnje, 45,2 x 28,5 x 13 cm; inv.št. SI-450

Krevljevi so bili izgnani iz vasi Dunaj nad Krškim. Bili so revna družina, ki je, tako kot mnogi drugi izgnanci, ob izgonu svoje borno premoženje strpala v preprosto culo. Niso imeli kovčka, pa tudi stvari, ki bi jih vzeli s sabo, ni bilo veliko. Nemški okupator jih je preko Rajhenburga, taborišča za izgon, v sklopu izgona slovenskih družin iz obsavsko-obsoteljskega območja, izgnal 1. novembra 1941. Izgnanci so morali na trnovo pot izgnanstva v različne nemške pokrajine, v taborišča, ki so jih sami poimenovali »delovna taborišča«. Vse sposobne so takoj poslali delat v tovarne, rudnike, k obrtnikom, na veleposesti, delali so v taboriščih, skratka povsod, kjer so potrebovali njihove pridne roke. Tudi otroci pri tem niso bili izvzeti. Opravljati so morali razna dela v taboriščih, veliko pa so jih, še mladoletne, poslali delat v industrijo in h kmetom, mlada dekleta pa k nemškim družinam za gospodinjske pomočnice.

 

Marija Krevelj v taborišču Haynau v Šleziji z otroki. Z leve hči Marija, sin Bini in hči Jožefa. Manjka sin Ladislav. Last družine Mikulič

Marija Krevelj v taborišču Haynau v Šleziji z otroki. Z leve hči Marija, sin Bini in hči Jožefa. Manjka sin Ladislav. Last družine Mikulič

 

Le par dni po prihodu družine Krevelj v taborišče Haynau v Šleziji je bila tedaj trinajstletna Jožefa zdravniški družini Grundmann dodeljena za varuško njihovih otrok. Dopoldan je v taborišču obiskovala pouk, popoldan pa je pri nemški družini opravljala gospodinjska dela in se družila z njihovimi tremi otroki. Gospodarica je Jožefo naučila marsikatere veščine. Naučila jo je pletenja, gospodinjskih opravil, pravil lepega vedenja, naučila se je celo igrati klavir. Ker sta bila tako gospodar kot gospodarica zdravnika, je ob delu v ambulanti spoznala tudi nekaj zdravstvenih veščin. Družina jo je sprejela kot družinskega člana, le z najstarejšim sinom Horstom sta si bila nenehno v laseh. Obkladal jo je z besedo auslender.

V taborišču je Jožefa, tako kot drugi izgnani, dobivala oblačila, saj so jih otroci hitro prerasli. Oblačila, v glavnem pobitih Judov, so pripeljali iz koncentracijskih taborišč. Jožefa je v robu zimskega plašča našla všit zlat prstan z rdečim kamnom, verjetno rubinom. Mnogi Judi so v robove oblačil všili denar in razne dragocenosti, v upanju, da jim bodo prišle prav po vojni, a jim je bila žal namenjena drugačna usoda.

Skupina otrok v taborišču Haynau v Šleziji. Jožefa Krevelj je tretja z leve. Last družine Mikulič

Skupina otrok v taborišču Haynau v Šleziji. Jožefa Krevelj je tretja z leve. Last družine Mikulič

 

Družina Krevelj je bila jeseni 1943 premeščena v taborišče Gieboldehausen na Hannoversko. Pred odhodom so Grundmannovi Jožefi podarili majhen rjav kovček, ta jo je pozneje spremljal na vseh poteh njenega življenja. O teh je veliko pripovedovala svoji družini in sinu Zlatku.

 

Pogled v drugo sobo razstave Slovenski izgnanci 1941-1945. Foto Sašo Kovačič

Pogled v drugo sobo razstave Slovenski izgnanci 1941-1945. Foto Sašo Kovačič

 

V novem taborišču je morala Jožefa takoj delat v tovarno cigar. Iz življenja v meščanski hiši je bila pahnjena v kruti svet taboriščnega vsakdana, kjer se je srečala s pomanjkanjem, z lakoto in napornim delom. Ker je bil njen oče strasten kadilec, je iz tovarne zanj skrivoma tihotapila cigare in jih shranjevala v svoj mali kovček. Nekoč se je mlajši brat Bini igral s taboriščnimi otroki in vlačil kovček po dvorišču. Kovček se je odprl in cigare so se razsule naokoli. K sreči je vse minilo brez posledic, saj so takoj priskočili odrasli izgnanci, hitro pospravili cigare v kovček in nevarni dogodek potlačili.

Rjavi kartonski kovček je Jožefa avgusta 1945 vzela s seboj na pot domov. Sledilo je težko povojno življenje, polno pomanjkanja. Z njo je na delo, kamor je kmalu odšla, romal tudi kovček, v katerem je vsako nedeljo domov nosila hrano in druge dobrine, ki jih je šestčlanski družini Krevelj po vojni močno primanjkovalo.

__________________________________

Zbirka slovenski izgnanci v enoti Brestanica

V zbirki slovenski izgnanci v enoti Brestanica so inventarizirani muzejski predmeti in drugo muzejsko gradivo, zbrano na terenu od leta 2013, ko smo začeli intenzivno pripravljati novo razstavo o slovenskih izgnancih; na gradu smo jo odprli oktobra 2014. Zbirka, ki se vsako leto povečuje, obsega 443 inventariziranih predmetov. Gre za skromne, a po drugi strani izredno pomembne predmete, ki so del zgodbe izgnancev 1941–1945.

________

Besedilo in fotografije pripravila Irena Fürst, vodja enote Brestanica, kustosinja

Predmet se uvršča v razstavo (R)evolucija muzeja: 1948-2018, ki je do 6. januarja 2019 na ogled v našem muzeju. Vljudno vabljeni.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: