Prešernova Zdravljica, 1944

Image EXIF Data

  • Date Taken: 19 Mar 2018, 11:11:32
  • Camera: Canon EOS 5D Mark III
  • Focal Length: 35
  • Aperture: f/18
  • ISO: 50
  • Shutter Speed: 1/125 second

»Edinost, sreča, sprava …« so stihi, ki so tako premotili cenzorje Prešernove Zdravljice, da bi lahko pesem objavil v Poezijah le pod pogojem, če bi docela izpustil omenjeno četrto kitico. Pesnik je ni želel okrniti in je svoj rokopis križno prečrtal. Zdravljica je bila tako prvič objavljena šele štiri leta po nastanku, v prelomnem letu 1848, ki sta ga zaznamovali pomlad narodov in marčna revolucija s padcem Metternichovega absolutizma.

1088_2: Delo v Trilofu, čigar ime je iz »tri l(eta) OF« izpeljal Edo Bregar – Don. Decembra 1944 so ustvarili voščilo, ki v potrtih prsih up budi, odpira večne teme človeštva (srečo, dobroto, prijateljstvo), poziva k narodoljubju ter obenem govori o razumevanju, strpnosti, sožitju in mirnem sobivanju vseh narodov. Med drugo svetovno vojno, ko so svet skušale preplaviti in zavojevati sile zrcalno nasprotnih vrednot, je napitnica ob »novini« lahko postala pesem zatiranih in upora. V duhu narodnoosvobodilnega gibanja so obudili njene ideje in ideale ter jih aktualizirali in jim z likovno podobo vlili nov pomen.

Delo v Trilofu, čigar ime je iz »tri l(eta) OF« izpeljal Edo Bregar – Don. Decembra 1944 so ustvarili voščilo, ki v potrtih prsih up budi, odpira večne teme človeštva (srečo, dobroto, prijateljstvo), poziva k narodoljubju ter obenem govori o razumevanju, strpnosti, sožitju in mirnem sobivanju vseh narodov. Med drugo svetovno vojno, ko so svet skušale preplaviti in zavojevati sile zrcalno nasprotnih vrednot, je napitnica ob »novini« lahko postala pesem zatiranih in upora. V duhu narodnoosvobodilnega gibanja so obudili njene ideje in ideale ter jih aktualizirali in jim z likovno podobo vlili nov pomen.

 

Pesem je eden prvih razločnih slovenskih glasov k pomladi narodov, in ni naključje, da so jo sredi druge svetovne vojne, ob njeni 100-letnici, ponovno priklicali. Stih »Žive naj vsi narodi« je med fašističnim in nacističnim zatiranjem dobil eksistencialni pomen. Slovenskemu narodu so grozili radikalna cenzura, črtanje, izničenje.

Partizanska Prešernova Zdravljica je bila v povojnem času večkrat ponatisnjena. Faksimilirana izdaja s spremno besedo Borisa Paternuja in prevodom Zdravljice v šestih tujih jezikih je postala protokolarno darilo v obdobju, ko je bil za predsednika Republike Slovenije izvoljen Janez Drnovšek.

Partizanska Prešernova Zdravljica je bila v povojnem času večkrat ponatisnjena. Faksimilirana izdaja s spremno besedo Borisa Paternuja in prevodom Zdravljice v šestih tujih jezikih je postala protokolarno darilo v obdobju, ko je bil za predsednika Republike Slovenije izvoljen Janez Drnovšek.

V takšnih okoliščinah je nastala tudi edinstvena, bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice. Po naročilu Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko so jo izdelali med 11. in 21. decembrom 1944 v partizanski tiskarni Trilof v Davči na Gorenjskem. Odlikujejo jo izjemna slovstvena in likovna vrednost ter tehnična dovršenost. Literarni zgodovinar, prešernoslovec Boris Paternu, jo je imenoval »mali čudež v zgodovini slovenske knjižne kulture, kakršnega verjetno ni dalo nobeno drugo odporniško gibanje okupirane Evrope«.

pl3986: Leta 1956 je bila prva muzejska stalna razstava o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji dopolnjena z razstavo na prostem Partizanske tiskarne. V gozdu v neposredni bližini muzejske stavbe je bilo rekonstruiranih več objektov, med drugimi tudi tiskarna Trilof.

pl3986: Leta 1956 je bila prva muzejska stalna razstava o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji dopolnjena z razstavo na prostem Partizanske tiskarne. V gozdu v neposredni bližini muzejske stavbe je bilo rekonstruiranih več objektov, med drugimi tudi tiskarna Trilof.

 

Zdravljica je bila natisnjena v 1.512 izvodih, od teh je bilo 1.500 numeriranih. Obsegala je 18 ilustriranih folij v kvartu [4°]. Na tenak prosojni papir so za vseh osem kitic natisnili besedilo v rdeči in črni barvi ter ročno pozlatili vinjete, ki jih je izrisal arhitekt Marjan Šorli – Viher; spodaj so vstavili črno-bele celostranske odtise linorezov slikarja Janeza Vidica. Liste so zvezali z volneno vrvico v barvah slovenske zastave ter jih vložili v rdečkaste ali sivkaste mape s pesnikovo podobo. Posebno lepa izvoda s posvetilom so poklonili Josipu Brozu – Titu in Edvardu Kardelju. V knjižnični Zbirki tiskov druge svetovne vojne hranimo več primerkov, predstavljamo pa izvod št. 155 s posvetilom »Oblastnemu komitetu SKOJ-a, grafični oddelek P. T.«

Prešernova Zdravljica 1944 Prešeren, France (1800–1849); linorezi Vidic, Janez (1923–1996); vinjete Šorli, Marjan (1915–1975)  izdal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko tiskarna Trilof, Davča papir, volna; 30,1 x 21,3 cm; 18 f. bibliofilska izd., št. 155 inv. št. 300000222

Prešernova Zdravljica 1944 Prešeren, France (1800–1849); linorezi Vidic, Janez (1923–1996); vinjete Šorli, Marjan (1915–1975) izdal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko tiskarna Trilof, Davča papir, volna; 30,1 x 21,3 cm; 18 f. bibliofilska izd., št. 155 inv. št. 300000222

 

Partizanska interpretacija se je v veliki meri oprla na prevratniški značaj Prešernove pesmi, ki je z obujenim motom francoske revolucije (svoboda, enakost, bratstvo) na uglajen, a odločen način izrekala kritiko absolutizmu. Vrednote, ki jih je Prešeren povzdignil v duhu humanističnega svetovljanstva, so se prelile v vrednote narodnoosvobodilnega boja. V budnico narodne (samo)zavesti in zavednosti ter obenem vere v nov, boljši in bolj pravičen povojni svet. V vodilo, ki je v svojem jedru nosilo utopijo in upanje ter je bilo umeščeno v program narodnega in revolucionarnega boja. Partizanska Zdravljica z lipovim listom, s peterokrako zvezdo, puškami in z drugo likovno motiviko ni pozivala le k boju za obstoj naroda, ampak tudi k zmagi »ljudstva«. Z umetniško sugestijo je skušala širiti omenjene ideje, ideale in vrednote ter dala pesmi nov pomen.

1855_60: Leta 1956 je bila prva muzejska stalna razstava o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji dopolnjena z razstavo na prostem Partizanske tiskarne. V gozdu v neposredni bližini muzejske stavbe je bilo rekonstruiranih več objektov, med drugimi tudi tiskarna Trilof.

Leta 1956 je bila prva muzejska stalna razstava o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji dopolnjena z razstavo na prostem Partizanske tiskarne. V gozdu v neposredni bližini muzejske stavbe je bilo rekonstruiranih več objektov, med drugimi tudi tiskarna Trilof.

 

A Prešernova Zdravljica se pravzaprav izmika vsakršni dokončni interpretaciji ali ideologizaciji. Presega tako čas, v katerem je nastala, kot kakršnokoli (do)končno zgodovinsko, kulturno pogojeno kontekstualizacijo. Slovence je zato lahko nagovarjala v različnih obdobjih, najmočneje pa v prelomnih trenutkih: ob pomladi narodov, med drugo svetovno vojno ter ob osamosvojitvenih procesih. Postala je simbol slovenstva; šesta kitica Zdravljice, ki jo je uglasbil Stanko Premrl, je bila razglašena za republiško in pozneje državno himno. Ji znamo prisluhniti ne le v burnih, ampak tudi v mirnih časih?

__________________________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila Darja Urbanc, bibliotekarka

Predmet se uvršča v razstavo (R)evolucija muzeja: 1948-2018, ki je do 6. januarja 2019 na ogled v našem muzeju. Vljudno vabljeni.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: