Fotografska albuma iz prve svetovne vojne

Fotografije iz prve svetovne vojne so tematsko pester in pomemben del fotografske zapuščine, ki jo hrani fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Glavnina fotografske zbirke iz tega obdobja je shranjena v 47 originalnih albumih, označenih s številkami od A2 do A47. Večji del fotografskega gradiva je povezan z vojnimi dogodki in izkušnjami vojakov z nabornih območij 3. korpusa avstro-ogrske armade. Za slovensko vojno in kulturnozgodovinsko dediščino so zlasti pomembne fotografije krajev in ljudi na soškem bojišču in prizorov življenja v zaledju. Med njimi sta albuma A2 in A3 s fotografijami avstro-ogrskega preskrbovalnega sistema v zaledju in prve bojne črte visokogorskega bojišča na območju od Bohinjske Bistrice prek Komne, Krna in Batognice do Tolmina. V albumih z rdeče in zeleno vezanimi usnjenimi platnicami je skupaj 123 fotografij. Na obeh albumih je napis »Vojni album iz jugozahodne fronte (Krn in soško bojišče), Kriegsbilder von der Südwestfront (Krn und Isonzogebiet)« s pripisom fotograf stotnik Carl Hielle. Albuma sta v Muzej prišla iz zbirke Janka Vertina, ki se je rodil v Preski pri Medvodah. Označena sta s 4.472 z njegovega seznama zbranih predmetov. Janko Vertin je zadnjih dveh letih vojne kot topniški opazovalec sodeloval na Sveti Gori pri Gorici in bil tudi izvidniški pilot. Tudi sam je kot fotograf posnel številne letalske fotografije. V albumih, shranjenih v Muzeju, na žalost ni njegovih fotografij, temveč le tiste, ki jih je zbral kot zbiralec fotografskega in vojnega gradiva.

 

V obeh albumih, ki skupaj sestavljata celoto, je izbor fotografij, vsebinsko povezanih s potjo na fronto z bohinjskega območja – iz Bohinjske Bistrice, kjer je bila zadnja postaja običajne železnice in se je začela ozkotirna vojaška železnica. Raziskovalec obravnavanega območja Tomaž Budkovič, ki je tudi pomagal dokumentirati oba albuma, je zapisal: »In dalje so drčali vlaki prek Maribora in daleč okrog prek Beljaka na Jesenice do predora za Bohinjsko Bistrico, kjer je bila vojna rampa.« Ozkotirna železnica je bila del preskrbovalne poti, ki se je nadaljevala s sistemom žičnic prek Komne. To je bila izjemno pomembna preskrbovalna pot za avstro-ogrske vojake v visokogorju bohinjskih gora soškega bojišča. Ozkotirna železnica je bila zgrajena jeseni 1915, najprej so jo vlekli konji, julija 1917 pa je bila elektrificirana. Oskrbovalna pot proti Planini na Kraju se je nadaljevala z dvojno žičnico na Komno in naprej prek Bogatinskih vratc do poveljstva brigade na Peskih. V albumih so fotografije ruskih ujetnikov, utrip vojnega življenja ob Bohinjskem jezeru in vsakdanjik avstro-ogrskih vojakov na prvi bojni črti na Batognici. Avtor fotografij je avstro-ogrski častnik Carl Hielle, poveljnik zaprtega območja, ki se je začelo pri Bohinjskem jezeru.

PSV 56 tonirana

V njegovem albumu so tudi tonirane fotografije, ki motivno sledijo predvojnim vzorom impresionizma in njegovih vrednot. Na fotografijah meglice nad Bohinjskim jezerom lahko prepoznamo odmeve predvojne planinske fotografije in v pastoralnih prizorih gorske narave zavetje pred neznosno vojno resničnostjo.

Avtor prispevka: mag. Marko Štepec

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: