SOKOLSKO GIBANJE

V zadnjih mesecih sem se intenzivno ukvarjala z inventarizacijo fonda Fotografije Sokolov, ki so jih Muzeju novejše zgodovine Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odstopili predstavniki društva Partizan Ljubljana – Narodni dom. Gre za gradivo o delovanju Ljubljanskega Sokola vse od ustanovitve leta 1863 do leta 1983. Letos oktobra praznujemo 155 let od ustanovitve društva in naj bodo prispevki, ki jih bomo objavljali, posvečeni tej častitljivi obletnici.

 

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

 

Gradivo je bilo shranjeno v neprimernih prostorih Narodnega doma, zato se je tedanji predsednik Dejan Crnek v sodelovanju z gospo Jelico Vazzas, profesorico in nekdaj odlično telovadko, in ostalimi člani odbora odločil, da gradivo preda Muzeju v trajno hrambo.

 

Poziv k ustanovitvi telovadnega društva z dne 27. julija 1862 Foto: neznan.

 

Fond fotografij obsega 3425 zapisov. Gre za izredno pomembno in zanimivo fotografsko gradivo, skozi katero človek spozna to izjemno gibanje, ki ni imelo le elementov telesnokulturne vzgoje, temveč je bilo tudi narodnostno gibanje. Po padcu Bachovega absolutizma in s sprejetjem nove ustave 1861 so bile dane možnosti za ustanavljanje raznih društev, v okviru katerih se je dovoljevalo bolj svobodno družabno življenje. Poleg pevskih, godbenih, dramskih in podobnih društev, so se začela ustanavljati tudi telovadna društva.

Oktobra 1863 je bilo v Ljubljani ustanovljeno telovadno društvo Sokol. Polno ime društva je bilo Gimnastično društvo Južni Sokol. Formirano je bilo po zgledu češkega društva Sokol, ki je bilo ustanovljeno v Pragi leta 1862 in katerega idejni oče je bil češki rodoljub, pedagog dr. Miroslav Tyrš. Sokolsko gibanje je bilo telovadno gibanje s sintezo vzgojnih in nacionalnih interesov.

 

 

 

 

Telovadno društvo Južni Sokol v Ljubljani je bilo 1. avgusta 1867 razpuščeno. Starosta društva je bil tedaj dr. Etbin Henrik Costa, ki je bil tudi župan Ljubljane. Med nemškimi Turnerji in slovenskim političnim vodstvom tedanje Ljubljane je prišlo do konflikta in oblast v Ljubljani je prevzela nemška opozicija, dr. Costa je bil odstavljen, društvo Južni Sokol pa razpuščeno.

 

Prvi vaditeljski zbor praškega Sokola leta 1864. Na sredini zadnje vrste je na ramenih kolegov Miroslav Tyrš. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1869. Foto: Pogorelz Ernst.

 

Vendar člani Sokola se niso predali. Ustanovili so pripravljalni odbor za ponovno uradno vzpostavitev delovanja društva, ki ga je vodil dr. Karel Bleiweis. Leta 1868 so dobili dovoljenje za ponovno delovanje, društvo pa so preimenovali v Telovadno društvo Sokol v Ljubljani oz. Ljubljanski Sokol. Sodelovali so na različnih taborih in širili narodno zavest. Zaradi tega delovanja niso bili dobro zapisani pri oblasteh.

 

Člani Jużnega Sokola v Ljubljani leta 1865. Foto: neznan.

Prapor Jużnega Sokola. Originalni prapor so sešili v Pragi leta 1864, danes pa ga hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Foto: Hibšer Hugon.

 

Člani Ljubljanskega Sokola so začeli v sedemdesetih letih 19. st. sodelovati s Hrvati, sodelovanje s praškimi Sokoli pa so poglobili po letu 1882, po njihovi 20. obletnici delovanja.

Dr. Karel Bleiweis, načelnik pripravljalnega odbora Sokola v Ljubljani v letih 1867-1868 in društveni tajnik v letih 1868-1872. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob 25. letnici delovanja leta 1888 na Rożniku. Foto: neznan.

Člani Ljubljanskega Sokola ob ustanovitvi Viško-glinške čitalnice na Glincah pri Ljubljani leta 1891. Foto: neznan.

Leta 1892 je v članske vrste Ljubljanskih Sokolov vstopil dr. Viktor Murnik, ki ga štejemo kot očeta slovenske telesne kulture. Že 1896 je postal tajnik društva, v času od 1897 do 1905 je bil načelnik in od 1905 do 1924, razen v vmesnem času prve svetovne vojne, ko je bilo delovanje društva prepovedano, pa starosta društva oz. predsednik.

 

Družina Murnik, oče Jakob, mati Josipina roj. Svetek in otroci. Z leve Josip, Rado in najmlajši Viktor, ki je postal agilni član Ljubljanskih Sokolov. Foto: neznan.

 

Njegovo strokovno delo je vplivalo, da se je Sokol po letu 1896 močno razširil po vsej Sloveniji. Skoraj v vsakem večjem kraju so se ustanavljala sokolska društva.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: neznan.

 

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji stojijo spredaj v sredini, drugi z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola na III. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1895. Na fotografiji z desne dr. Viktor Murnik, Matija Benčan in Emil Kandare. Foto: Maloch Karel, Praga.

Člani Ljubljanskega Sokola leta 1896. Foto: neznan.

Ljubljanski Sokoli v Celju 8. avgusta 1897. Druga vrsta z leve – drugi Ivan Vernik in nato dr. Viktor Murnik, Anton Thaler in Josip Smertnik. Foto: Rovšek Davorin.

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

One Comment on “SOKOLSKO GIBANJE

  1. Končno obdelujemo tudi ta del slovenske zgodovine. Čestitke ga Furst. Izredno zanimivo, poučno in vzgojno. M.Brecl

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: