Sinclair ZX Spectrum

Image EXIF Data

  • Date Taken: 30 Mar 2012, 09:05:20
  • Camera: Canon EOS 5D Mark II
  • Focal Length: 70
  • Aperture: f/16
  • ISO: 100
  • Shutter Speed: 1/125 second

 

Leta 1971 je ameriško podjetje Intel predstavilo Intel 4004, prvi mikroprocesor, ki je vse osnovne funkcije računalnika združil v eni sami elektronski komponenti. S tem so se dimenzije računalnikov precej zmanjšale, povečala se je njihova zmogljivost, posledično je začela padati njihova cena. Leta 1977 so se na trgu pojavili prvi hišni računalniki. V Veliki Britaniji je podjetje Sinclair Researh leta 1980 izdelalo računalnik Sinclair ZX 80, leto dni pozneje pa ZX 81. Prava računalniška legenda pa je postal računalnik Sinclair ZX Spectrum, ki je luč sveta ugledal 23. aprila 1982. V razvojni fazi so ga imenovali ZX 81 Colour in nato ZX 82. Podjetje je želelo poudariti barvno grafiko računalnika, zato so ga na koncu poimenovali Spectrum.

 

IMG_2382

Delujoči računalnik Sinclair ZX Spectrum na razstavi GOTO 1982. Poleg Atari 1040ST in Commodore C64.. Foto: Sašo Kovačič

 

Malček v črni škatli z mavrico v desnem kotu je imel značilno gumijasto tipkovnico, po kateri so ga poimenovali tudi »radirka«. Računalnik je poganjal procesor Zilog Z80, imel je 16 KB ROM pomnilnika z vgrajenim programskim jezikom Basic. Delovni pomnilnik RAM je sprva obsegal 16 KB, kmalu pa so ga nadgradili na 48 KB. Računalnik se je priključil na domači TV, programi so se nalagali z običajnih avdio kaset, programski jezik Basic pa je v marsikom vzbudil željo po programiranju. S pomočjo dodatnega vmesnika je bilo mogoče nanj priključiti igralno palico, tiskalnik ali micro drive. V svoji 10-letni zgodovini je ZX Spectrum doživel kar nekaj sprememb. Leta 1984 so predstavili Spectrum+ z novo tipkovnico, leto pozneje pa Spectrum 128 s 64 KB ROM in 128 KB RAM, izboljšanim zvokom ter izhodom za barvni RGB monitor. Ko je leta 1986 podjetje Sinclair prevzel Amstrad, sta se na trgu pojavila modela ZX Spectrum+2 z vgrajenim kasetnikom in ZX Spectrum 3 z vgrajeno 3-palčno disketno enoto. Do upokojitve leta 1992 so prodali več kot pet milijonov »mavric«.

 

DE8419_20_OB

Popularna »mavrica« v domačem okolju leta 1984. Foto: Miško Kranjec, hrani: MNZS.

 

Predvsem v vzhodnih evropskih državah je bil Spectrum težko dosegljiv, zato se je tu pojavilo veliko število t. i. klonov. Največ so jih izdelali v takratni Sovjetski zvezi in na Češkem. Na računalniškem trgu je imel ZX Spectrum precej hudo konkurenco v računalnikih Commodore 64, Dragon 32, BBC Micro in še nekaterih.

IMG_8802a_OB

Računalnik Sinclair ZX Spectrum 48K. Foto: Sašo Kovačič

 

ZX Spectrum se je uporabljal večinoma za igranje računalniških igric. Klasike, kot so Manic Miner, Atic Atac in Hobbit, so navduševale predvsem mlade. Poleg igric je bila na voljo tudi druga programska oprema: urejevalniki besedil, risarski programi, baze podatkov itd.

 

DE7432_12a_OB

Tečaj programiranja na računalnikih ZX Spectrum na Institutu Jožefa Stefana leta 1984. Foto: Dragan Arrigler, hrani MNZS.

 

V Sloveniji oz. Jugoslaviji se Spectruma pa tudi drugih hišnih računalnikov sprva ni dalo kupiti, zato so ga ljubitelji računalništva nelegalno uvažali predvsem iz Nemčije in Italije. Zanj je bilo treba odšteti okrog 400 takratnih nemških mark. Računalniki in programi, predvsem igrice, so se prodajali po malih oglasov ali pa na bolšjem sejmu. Veliko napisanih uporabnih programov je bilo objavljenih v prvih slovenskih računalniških revijah Bit in Moj Mikro. Program Ines se je skupaj z moderno tipkovnico Spectruma spremenil v orodje za obdelavo besedil, igrica »Kontrabant« pa se je lahko postavila ob bok podobnim izdelkom iz tujine. Znana ljubljanska radijska postaja je igrice predvajala na začetku in koncu programa. Z računalniki ZX Spectrum so opremljali tudi slovenske osnovne šole. Učenci so se seznanjali z računalnikom in se učili programiranja v Basicu.

ZX Spectrum_06

Hišne računalnike so v devetdesetih letih zamenjali osebni računalniki, ki jih danes že izpodrivajo pametne mobilne naprave. Slednjih se bomo verjetno čez kako desetletje ali dve spominjali z nostalgijo, tako kot se danes »radirke«.

________________________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravil: Peter Bezek. muzejski informator

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: