LJUBLJANSKI SOKOLI V ČASU DO LETA 1922

Delovanje Ljubljanskega sokolskega društva je bil začetek sokolskega gibanja na Slovenskem. Kmalu so se začela ustanavljati sokolska društva tudi po Sloveniji in Ljubljanski Sokoli so prevzeli vlogo matičnega društva.

1. ─îlani Ljubljanskega Sokola so se prvi─Ź udele┼żili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi

Člani Ljubljanskega Sokola so se prvič udeležili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokolskem zletu v Pragi. Foto: neznan, hrani MNZS.

Dr. Viktor Murnik je pričel po letu 1895 uvajati sistematično telovadbo in strokovna izobraževanja. Uvedel je vaditeljski zbor in zapisal pravice in dolžnosti posameznih strokovnih delavcev v društvu. Najnižji strokovni naziv je bil pripravnik, sledil je pomagatelj in nato vaditelj. Poleg organizirane vadbe za moške je leta 1898 obudil in organiziral tudi vadbo za ženske. Vodenje ženske vadbe so prevzele ženske telovadke.

2. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Pobudo zanj je dal Ljubljanski Sokol. Na fotografiji sokolski zbor pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

3. II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje ─Źlanov.

II. vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. julija 1904. Proste vaje članov. Foto: neznan, hrani MNZS.

Leta 1905 je dr. Viktor Murnik uspel z ustanovitvijo Slovenske sokolske zveze na čelu katere so bili Ljubljanski Sokoli. Zveza se je včlanila v Evropsko gimnastično unijo, ki je pozneje prerastla v Mednarodno gimnastično zvezo. Po včlanitvi v unijo so lahko slovenski tekmovalci tekmovali na velikih tekmovanjih po Evropi. Prvo takšno je bilo leta 1907 v Pragi, ki je bilo pozneje razglašeno za svetovno prvenstvo.

4. Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadi┼í─Źu v Ledini leta 1909

Telovadna figura Sokola I. Ljubljana na telovadišču v Ledini leta 1909. Foto: neznan, hrani MNZS.

5. Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910

Skupinske vaje na telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola leta 1910. Foto: neznan, hrani MNZS.

6. Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji

Prvi zlet slovanskega sokolstva v Pragi leta 1912. Na tem zletu je postal Stane Vidmar slovanski prvak v orodni telovadbi, Karel Fux pa je bil tretji. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

V Pragi je bila leta 1908 ustanovljena Slovanska sokolska zveza, v katero se je včlanila tudi Slovenska sokolska zveza. Obenem pa so potekale priprave na ustanovitev južnoslovanske zveze, ki bi povezala slovenske, hrvaške in srbske telovadce. V Ljubljani naj bi bil leta 1913 III. vsesokolski zlet, kjer bi prišlo do ustanovitve te zveze. Zlet je bil prepovedan in prestavljen na leto 1914. A začetek prve svetovne vojne je onemogočil izvedbo tega zleta, saj so dobila sokolska društva prepoved delovanja. Tedaj je delovalo po Sloveniji okrog 110 društev in odsekov, združeni so bili v devetih župah, članov in članic pa je bilo okrog 7500.

V prvi polovici leta 1919 se je delovanje sokolskih društev obnovilo, dr. Viktor Murnik pa je bil ponovno izvoljen za starosto. Še istega leta, na Vidov dan, 28. junija, je bila ustanovljena Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 30. avgusta 1920 na skupščini v Mariboru preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo. Vodenje zveze je prevzel član Ljubljanskih Sokolov dr. Ivan Oražen, dr. Viktor Murnik pa je leta 1920 postal vodja načelništva Jugoslovanske sokolske zveze.

7. ─îlani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913

Člani Ljubljanskega Sokola v Kranju ob 50. obletnici delovanja, leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

8. Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan

Moška deca Ljubljanskega Sokola ob 50. obletnici delovanja. Vodnik vrste, prvi z desne Bogomil Kajzelj, drugi neznan. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

9. Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe ─Źlanov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju

Svetko Martelanc je poslal fotografijo vadbe članov Sokola v Radovljici avgusta 1913 svojem prijatelju Jaki Severju. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Življenjska pot dr. Ivana Oražna, priznanega zdravnika, ki je bil dolga leta aktiven član sokolskega društva, se je zaključila 11. marca 1921. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi, med njimi je bilo 3000 članov Sokola. Trije pogrebi so v tistem času zaznamovali Ljubljano – leta 1881, ko so pokopali dr. Janeza Bleiweisa, leta 1917 pogreb Janeza Evangelista Kreka in leta 1921 pogreb dr. Oražna.

10. Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo

Zlet Sokolov v Novem mestu leta 1913. Stik pred mestno hišo. Foto: neznan, hrani MNZS.

Južni Sokoli in pozneje Ljubljanski Sokoli, so se vse od ustanovitve srečevali s perečim problemom – problemom prostorov. Že pred ustanovitvijo društva so telovadili na dvorišču Koširjeve hiše na Žabjeku, nato na Frölichovem dvorišču v Ljubljani, kjer je bila prva uradna telovadnica Južnega Sokola. Zaradi denarnih težav so pozneje najeli telovadnico na Višji državni realki, kjer so vadili do potresa v Ljubljani leta 1895.

10.b. Proste vaje ─Źlanic na 25. obletnici novome┼íkega Sokola leta 1913

Proste vaje članic na 25. obletnici novomeškega Sokola leta 1913. Foto: neznan, hrani MNZS.

11. Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj

Ljubljanski Sokoli v Brnu, 28. junija 1914. Zastavonoša Miha Verovšek, na sredi sedi Bogomil Kajzelj. Foto: neznan, hrani MNZS.

12. Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma

Poziv telovadnega društva Sokol v Ljubljani za društveno javno telovadbo 31. avgusta 1919. Poziv je bil obešen na vhodna vrata Narodnega doma. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

13. Javna telovadba ─Źlanov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919

Javna telovadba članov Sokola na prostoru S.K. Ilirije v Ljubljani, nasproti kolodvora, 31. avgusta 1919. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

V želji po svoji telovadnici in klubskih prostorih, je arhitekt Hraski leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Do gradnje le-tega ni prišlo, lastni gradnji so se »za blagor naroda« odpovedali, so pa finančno sodelovali pri gradnji Narodnega doma v Ljubljani. Njihov vložek pri gradnji je bil velik, a po izgradnji Narodnega doma leta 1896 so bili v njem le najemniki.

 

 

 

 

 

22. ┼Żupni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski nara┼í─Źaj - ┼żenska deca

Župni zlet 7. septembra 1919 na Glincah. Sokolski naraščaj – ženska deca. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

23. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920

Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na pohodu na gorenjski zlet v Kranj leta 1920. Foto: neznan, hrani MNZS.

24. Proste vaje ─Źlanov Sokola ob obisku Koro┼íkih Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom

Proste vaje članov Sokola ob obisku Koroških Slovencev v Ljubljani 28. septembra 1920 pred plebiscitom. Foto: Bešter Veličan, hrani MNZS.

25. Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920

Staroste Ljubljanskega Sokola okrog leta 1920. Foto: Hibšer Hugon, hrani MNZS.

26. Dr. Ivan Ora┼żen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze

Dr. Ivan Oražen, rojen 8. februarja 1869 v Kostanjevici na Krki, dr. medicine, starosta Ljubljanskega Sokola in prvi starosta Jugoslovanske Sokolske zveze. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

SO-417

Pogrebna slovesnost ob smrti dr. Ivana Oražna, ki je umrl 11. marca 1921. Zbrani pred Narodnim domom v Ljubljani. Prisotnih je bilo 3000 članov Sokola iz vse Slovenije. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

28. Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal na─Źrt sokolskega doma s telovadnico

Arhitekt Hraski je leta 1889 izdelal načrt sokolskega doma s telovadnico. Foto: neznan, hrani MNZS.

29. Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896

Narodni dom v Ljubljani, ki je bil sezidan leta 1896. Foto: neznan, hrani MNZS.

____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: