SOKOLI LETA 1922 IN PRVO SVETOVNO PRVENSTVO V GIMNASTIKI NA SLOVENSKEM

Ljubljana je bila meseca avgusta 1922 preplavljena s tekmovalci jugoslovanske sokolske zveze in tekmovalci iz Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga, Romunije, Rusije in celo iz Alžirije. Odvijal se je prvi zlet jugoslovanskega sokolstva in obenem 7. mednarodno tekmovanje v gimnastiki, ki ga štejemo za svetovno prvenstvo.

 

Priprave na ta veličastni dogodek so se začele v začetku leta 1922 z izgradnjo novega in modernega stadiona za Bežigradom. Za organizatorje je bila največji zalogaj finančna konstrukcija. Sredstva so dobili od vlade, najeli so kredit, sredstva pa so prispevali tudi člani Sokola in podporniki. Celo izseljenci v Ameriki, ki so v tujini organizirali sokolska društva, so sodelovali pri zbiranju denarja za izgradnjo stadiona.

 

 

Tudi sama logistika izvedbe tekmovanja in vseh spremljajočih dejavnosti je bila zelo zahtevna. Poskrbeti je bilo potrebno za nastanitev in prehrano za ogromno število udeležencev in gostov. V času od 11. do 16. avgusta je na ljubljansko železniško postajo pripeljalo in odpeljalo 397 vlakov z 520.000 potniki. Kot je navedeno v virih, ni bilo nobenih zastojev.

Telovadišče, ki so ga zgradili na prostoru med današnjo Linhartovo in Topniško ulico ter Zupančičevo jamo je bilo tako veliko, da je lahko hkrati izvajalo proste vaje več kot 4500 telovadcev. Telovadišče je merilo 152 x 105 m, okoli njega je bil del namenjen za izvajanje orodne telovadbe, nato pa še prostor za tribune in stojišča. Vsa konstrukcija stavb je bila lesena. V glavnih dneh zleta je stadion sprejel dnevno tudi po 50.000 nastopajočih in tekmovalcev.

 

Zemeljska dela na novem telovadišču so izvajali vojaški zaporniki in akordni delavci pod vodstvom vojaških instruktorjev. Izredno delo so opravili tesarji, ki so gradili leseno konstrukcijo stadiona. Noč in dan je delalo 250 strokovnih delavcev pod vodstvom tesarja Ivana Zakotnika. Pri gradnji konstrukcije so porabili 3000 m3 lesa ali 150 železniških vagonov razžaganega lesa in 5 ton vijakov, žebljev in spon.

Kaj se je pozneje dogajalo s tem veličastnim stadionom ni zapisov. Predvideva se, da so ga po prireditvi leta 1922 razdrli in na njem ni bilo več sokolskih prireditev.
Zleti so bili večdnevne prireditve, ki so bile v glavnem organizirane ob raznih obletnicah sokolske organizacije. Na zletih so se odvijale mednarodne tekmovalne tekme, slavnostni sprevodi skozi mesta in vrsta družabnih prireditev.

Vsesokolski zlet leta 1922 je bil do tedaj največja jugoslovanska sokolska prireditev. Velik je bil celo za evropske razmere. Prireditev je potekala na novem stadionu v času od 23. julija do 15. avgusta.

V uvodu sta bila dva predzletna dneva, ki sta bila namenjena izvajanju vaj sokolskega naraščaja in jugoslovanske vojske. Sledila je mednarodna tekma petih nacionalnih telovadnih zvez, kjer so tekmovali v prostih vajah v parterju, vajah na orodjih, lahkoatletskih disciplinah in plavanju. Tekmovalci so plavali v Ljubljanici. Tekmovalno vrsto Sokolov kraljevine SHS so zastopali člani slovenskega sokola. To so bili: Stane Vidmar, Mihael Oswald, Slavko Hlastan, Janez Porenta, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Derganc, Vlado Simončič in vodja vrste dr. Viktor Murnik. Zasedli so drugo mesto in dosegli več odličnih rezultatov v posameznih disciplinah. Leon Štukelj je osvojil zlato medaljo na bradlji, drogu in krogih, srebrno medaljo pa na konju z ročaji in v plavanju. V ekipnem mnogoboju so osvojili zlato medaljo telovadci v sestavi Stane Derganc, Leon Štukelj, Peter Šumi, Stane Vidmar, Slavko Hlastan in Vladimir Simončič. V mnogoboju so tekmovali v gimnastičnih vajah na orodju, plavanju in atletiki. Tudi drugi tekmovalci Sokola kraljevine SHS so osvojili več medalj.

 

Glavni zletni dnevi pa so bili v času od 13. do 15. avgusta. Zadnji dan je bil najbolj veličasten, saj se je začel s slavnostnim sprevodom po Ljubljani in ga je spremljalo navdušeno občinstvo.

 

Na ulicah se je zbralo okrog 100.000 ljudi, več, kot je Ljubljana štela prebivalcev. Sprevoda se je udeležilo 4000 čeških sokolov in vojakov s prapori in fanfarami, 10.000 jugoslovanskih sokolov, ruski sokoli in 221 sokolskih konjenikov. Zleta se je udeležil tudi kralj Aleksander Karađorđević z ženo Marijo, predstavniki tedanje jugoslovanske narodne skupščine in tudi delegacije tujih državnih vlad.

 

_____________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.