TEKMOVANJA ZA MEČ KRALJA ALEKSANDRA

 

Jugoslovanska sokolska zveza je v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939 organizirala tekmovanja za meč kralja Aleksandra. V gimnastičnih mnogobojih so se med seboj pomerile najboljše vrte jugoslovanskih sokolskih društev.

 

2

Vrsta višjega oddelka Ljubljanskega Sokola, ki je v mnogoboju na tekmi Jugoslovanske sokolske zveze v Beogradu leta 1925 osvojila meč kralja Aleksandra. Z leve – Gojmir Pehani, Boris Gregorka, Vlado Orel, Srečko Sršen, Stanko Žilič, Lojze Vrhovec in Kajetan Kavčič. Foto: Bešter Veličan, hrani MNZS.

 

Meč je bil prehodno kraljevo darilo, izdelan je bil iz srebra, ročaj pa je bil pozlačen in posut s 25 rubini. V trajno last bi pripadel vrsti, ki bi zmagala na petih tekmah zapored. In to je uspelo prvi vrsti Ljubljanskih Sokolov.

 

3

Vrsta višjega oddelka Ljubljanskega Sokola, ki je v mnogoboju na tekmi Jugoslovanske sokolske zveze v Beogradu leta 1925 osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Rovšek Davorin, hrani MNZS.

 

Prva tekma za meč kralja Aleksandra je bila 27. junija 1925 v Beogradu. Na tekmovanju je zmagala vrsta Ljubljanskega Sokola v sestavi Alojz Vrhovec, Vladimir Orel, Srečko Sršen, Stanko Žilič, Kajetan Kavčič, Boris Gregorka in Gojmir Pehani, ki je bil vodnik vrste. Ker meč takrat še ni bil izdelan, ga je vrsta prejela šele naslednje leto na slavnostni akademiji v Narodnem gledališču v Beogradu. Zmaga ekipe je bila zelo odmevna in po njej se je veliko mladih včlanilo v vrste Ljubljanskih Sokolov.

 

4.a

Druga tekma za meč kralja Aleksandra je bila na II. vsesokolskem zletu SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Z leve stojijo – Stanko Žilič, Gabrijel Zupančič, Vladimir Orel in Boris Gregorka, z leve sedijo – Edvard Antosiewicz, Kajetan Kavčič in Peter Šumi. Foto: neznan, hrani MNZS.

4.b

II. vsesokolski zlet SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Proste vaje članic. Foto: neznan, hrani MNZS.

4.c

II. vsesokolski zlet SKJ v Beogradu v času od 24. do 26. junija 1930. Tekmovanje članov na drogu. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Druga tekma je potekala na II. vsesokolskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije v dneh od 24. do 26. junija 1930 v Beogradu. Tu je sočasno potekala tudi izbirna tekma za svetovno prvenstvo v Luksemburgu, ki je bilo od 12. do 15. julija 1930. Na tekmi za kraljevi meč je zmagala vrsta Ljubljanskih Sokolov v sestavi Edvard Antosiewicz, Kajetan Kavčič, Vladimir Orel, Peter Šumi, Stanko Žilič, Gabrijel Zupančič in Boris Gregorka. Druga je bila vrsta Sokola Celje, tretja pa vrsta Sokoli Maribor Matica.

 

5

Zmagovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola, ki je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

6

Zmagovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola, ki je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila meč kralja Aleksandra. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Tretja tekma v gimnastičnem mnogoboju za meč je bila na I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije, ki je bilo v Ljubljani junija 1933. Ponovno je zmagala prva vrsta Ljubljanskih Sokolov v postavi France Borko, Ivo Pustišek, Jože Vadnov, Miroslav Forte, Daniel Zupančič, Milan Potokar, Stanko Žilič in Boris Gregorka. Drugo mesto pa je osvojila druga vrsta Ljubljanskih Sokolov.

 

7

Druga tekmovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila drugo mesto. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

8

Druga tekmovalna vrsta članov Ljubljanskega Sokola je na I. pokrajinskem zletu Sokola kraljevine Jugoslavije junija 1933 v Ljubljani osvojila drugo mesto. Foto: Kovač Vekoslav, hrani MNZS.

 

Četrta tekma za prestižni meč je bila v Zemunu pri Beogradu 20. junija 1937 na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Četrtič zapored je bila zmagovalna ekipa prva vrsta Ljubljanskih Sokolov, druga vrsta pa je osvojila drugo mesto. Tretje mesto je dosegla V. vrsta beograjskih Sokolov. V prvi postavi Ljubljanskih Sokolov so tekmovali Edvard Antosiewicz, Janez Malnarič, Ivo Pustišek, Edvard Slanina, Miloš Skrbinšek, Boris Gregorka in vodnik vrste Danijel Zupančič.

 

9

20. junija 1937 je na letnem sokolskem telovadišču v Zemunu pri Beogradu potekala 4. tekma za meč kralja Aleksandra. Četrtič zapored je meč osvojila prva tekmovalna vrsta Ljubljanskih Sokolov. Z leve: Miloš Skrbinšek, Edvard Slanina, Ivo Pustišek, Janez Malnarič, Danijel Zupančič, Boris Gregorka, Milan Potokar in Edvard Antosiewicz. Foto: neznan, hrani MNZS.

 

Sledila je še peta tekma, ki je bila 22. julija 1939 v Zagrebu. Ljubljanski Sokoli so zmagali tudi tokrat in meč kralja Aleksandra so prejeli v trajno last. V zmagovalni ekipi so bili Edvard Antosiewicz, Ivo Pustišek, Miloš Skrbinšek, Miroslav Forte, Miro Longyka, Edvard Slanina, Boris Gregorka in Danijel Zupančič, ki je bil tudi tokrat vodnik vrste. Edini tekmovalec, ki je sodeloval v vseh petih zmagovalnih postavah Ljubljanskih Sokolov je bil Boris Gregorka.

 

10

Član Ljubljanskega Sokola Danijel Zupančič z mečem kralja Aleksandra, ki ga je ekipa Ljubljanskih Sokolov četrtič zapored osvojila 27. junija 1937 v Zemunu. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

11

Prosta vaja člana Ljubljanskega Sokola Josipa (Jožeta) Primožiča junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

12

Prosta vaja na krogih člana Ljubljanskega Sokola Janeza Pristova junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

 

Ljubljanski Sokoli so meč shranil v trezorju Kreditne banke v Ljubljani, po končani drugi svetovni vojni pa je meč izginil in za njim se je izgubila vsaka sled.

 

13

Prosta vaja na krogih člana Ljubljanskega Sokola Miloša Skrbinška junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

14

Člani in članice Ljubljanskega Sokola junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

 

Članice sokolskih društev so leta 1939 prvič in obenem zadnjič, saj je bila to edina tekma, tekmovale za zastavo kraljice Marije. Tekmovanje je bilo organizirano po vzoru moških tekem za meč kralja Aleksandra. Zmagale so telovadke Ljubljanskega Sokola v sestavi Marta Pustišek, Dušica Komac, Jelica Vazzaz, Olga Keržan, Fanči Ponikvar, Lidija Rupnik, Lili Stegu in Ančka Pribovšek.

 

15

Član Ljubljanskega Sokola Edvard Slanina je zmagal v skoku v višino junija 1937 v Zemunu na zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije. Foto: Mandić, Zemun, hrani MNZS.

16

Ženska vrsta jugoslovanskih Sokolov na svetovnem prvenstvu v Pragi leta 1938. Med njimi tudi Lidija Rupnik, Jelica Vazzaz in Marta Pustišek, ki so leta 1939 osvojile zastavo kraljice Marije. Foto: Kovač Lojze, hrani MNZS.

_____________________________________________________________________________

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica, skrbnica zbirke Fotografije sokolov.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: