Fotografija PL1818

Fotografije Tekočega fonda so se v desetletjih po nastanku Muzeja dopolnjevale tako z novim fotografskim materialom kot s podatki o fotografijah. Uporabljene so bile tako za pripravo razstav, publiciranje muzejskega gradiva na temo narodnoosvobodilnega boja, pregledovanje terenskih raziskav kot pripravo študij in poročil na to temo. Muzej je fotografije izdeloval tudi za druge muzeje, hranjeno fotografsko gradivo pa je za potrebe širjenja znanja dajal v uporabo tudi drugim ustanovam. Fotografije iz Tekoče zbirke se v publikacijah o vojnih dogodkih, s posebnim poudarkom na pregonu, mučenju ter pobojih civilistov, pojavijo že v prvih letih po koncu vojne. Medtem ko so nekatere fotografije sčasoma utonile v poplavi objavljenega gradiva, se druge danes redno pojavljajo v medijih kot sinonim spominske resnice, ki družbo sili k temu, da dogodka ne pozabi. Težava nastane, ko so fotografije deležne političnih manipulacij in izkrivljenih interpretacij.

Tak je primer fotografije, inventarizirane pod inv. št. 1818, na kateri je neznani avtor dokumentiral streljanje talcev med italijansko ofenzivo na okupiranem slovenskem ozemlju. Na fotografiji so talci Franc Žnidaršič, Janez Krajc, Franc Škerbec, Feliks Žnidaršič in Edvard Škerbec trenutek pred eksekucijo, ki jo italijanski strelski vod izvaja 31. julija 1942 v vasi Dane v Loški dolini.

Leta 2011 se je med komemoracijami Dneva spomina (10. februar), praznika, ki ga v Italiji obeležujejo od leta 2004, fotografija začela redno pojavljati v italijanskih medijih. Izbrana fotografija je tolmačila nasilje vojske nad civilisti, vendar v kontekstu spomina na ubite italijanske civiliste, ki so izkusili nasilje partizanske vojske (»slavotitini«). Kljub temu da je stroka zelo hitro reagirala in označila fotografijo za lažno, se je podoba še naprej pojavljala v medijih in vabilih na komemoracije kot historično izpričani dogodek. Ta fotografija ni edini primer tovrstne manipulacije fotografij nasilja v drugi vojni. Težava nastane, ko se fotografije prikazuje z namenom izkrivljanja tolmačenj preteklosti in historičnih revizij.

Incident se je ponovil tudi leta 2018, ko je več medijev fotografijo ponovno objavilo kot opomin na krvave dogodke iz preteklosti, ne da bi se pred tem prepričalo, ali je njeno tolmačenje resnično ali ne. Ključno vprašanje v iskanju odgovora na to, katere medijske interpretacije so verodostojne in katere ne, je, kdo je izvajalec in kdo talec eksekucije. V neskončnem ponavljanju neresničnih tolmačenj te sčasoma lahko postanejo resnične.


Besedilo pripravila: dr. Kaja Širok, direktorica

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: