ZNAMKA VERIGAR

Novembra 1918 se je končala vojna, ki je zahtevala skoraj deset milijonov mrtvih, med propadlimi cesarstvi je bila tudi Avstro-Ogrska. Na njenem ozemlju so nastale Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška Avstrija in Država SHS. V torek, 29. oktobra 1918, še pred uradno sklenjenim premirjem na italijanskem in zahodnem bojišču, je množica na Kongresnem trgu, v slavnostno okrašeni Ljubljani, navdušeno pozdravila mir, konec vojne in svoje politične predstavnike. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila kot samostojna država uradno razglašena 29. oktobra 1918. Obstajala je do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enomesečno državno skupnost je kot vrhovni organ vodilo »Narodno vijeće« v Zagrebu, ki mu je predsedoval prvak Slovenske ljudske stranke, dr. Anton Korošec. Obsegala je južnoslovanska območja Avstro-Ogrske: današnje ozemlje Slovenije do stare avstro-ogrske meje na zahodu brez Prekmurja, Istro, Hrvaško z Dalmacijo brez Međimurja, ter Bosno in Hercegovino. Država je bila upravno urejena z elementi federacije in konfederacije in z narodnimi sveti v posameznih pokrajinah. Na predlog slovenskega Narodnega sveta je bila imenovana Narodna vlada z dvanajstimi poverjeništvi, ki je bila najvišji oblastni organ za območje Slovenije. Vodil jo je predsednik Josip vitez Pogačnik (1866–1932) .

Enaindvajsetega novembra 1918 je bila na podlagi naredbe Narodne vlade o prehodni upravi v Ljubljani ustanovljena Poštna direkcija. Za nemoten poštni promet na območju Slovenije je bila sprejeta odločitev, da se namesto pretiskanih dotedanjih avstro-ogrskih znamk natisnejo lastne poštne znamke. Osnutke poštnih znamk je predložil ugledni slovenski slikar Ivan Vavpotič. Za model risbe verigarja, ki trga okove suženjstva, je slikar izbral slovenskega telovadca Staneta Derganca, pozneje izjemno uspešnega na mednarodnih športnih prireditvah. Uporabljeni simbolni motiv verig in njihovega trganja je bil v evropskem prostoru prisoten od antike, večkrat uporabljen in upodobljenpa tudi v obravnavanem obdobju.

V Ljubljani so se nove oblasti namesto za pretisk starih znamk odločile za izdelavo povsem novih originalnih znamk že v času države SHS, ker so bile obstoječe zaloge avstro-ogrskih znamk za pretisk veliko premajhne. Znamke je v tehniki kamnotiska natisnila tiskarna Blaznik in nasledniki v Ljubljani. Slikar Ivan Vavpotič je risbo z znamko risal na kamen v »mali kamrici Blaznikove tiskarne«. Poštne znamke z motivom verigarja za 10 in 20 vinarjev in napisom Država SHS v latinici in cirilici so v Sloveniji prišle v promet 3. januarja 1919, torej jih je v naglici dogodkov nestabilnega prelomnega obdobja prehitela združitev v novo državo, ki je bila po svojem političnem in geografskem obsegu povsem drugačna. Danes med filatelisti izjemno cenjena znamka v številnih izdajah, tiskih in izvedbah je ostala drobni materialni dokaz želje po narodni emancipaciji in volje do lastne državnosti.


Besedilo pripravil: mag. Marko Štepec

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do januarja 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: