Strelski periskop

V prvem obdobju vojne so bili avstro-ogrski vojaki brez ustreznih čelad. Njihovo osnovno vojaško pokrivalo je bila značilna vojaška kapa iz blaga z rozeto s cesarskimi inicialkami FJ (Franc Jožef 1.) in K (Karel). Ker kapa razen pred mrazom, dežjem in soncem vojakom v boju ni nudila prav nobene ustrezne zaščite, je bilo zlasti v prvem letu vojne zaradi poškodb glave veliko smrtnih žrtev. Slovenski polkovnik Fridolin Kavčič (1859–1922) je patentiral svoj lastni navidezno droben in preprost izum: poseben strelski periskop za vojaško puško Mannlicher M 1890 in M 1895. Puška Mannlicher M 1895 kalibra 8 mm je bila osnovno orožje avstro-ogrske pehote. Delovala je na podlagi zaklepa, ki ga je izdelal Ferdinand Ritter von Mannlicher (1848–1904). Puške so na podlagi njegovih načrtov v več izvedenkah izdelovali v tovarni Ȍsterrechischen Waffenfabriks-Gesellschaft v Steyrju. Njihovi izdelki so imeli značilen napis »Steyr M.95«.

Druga proizvajalka je bila tovarna Fegyvergyar v Budimpešti, ki jo je označeval napis Budapest M 95. Najpogostejša modela puške M 1895 sta bili 1.282 mm dolga repetirka (Repetirgewehr M 1895) in skrajšana, 1.005 mm dolga (Repetierstutzen M 1895) repetirka za planinske, pionirske, topniške in telefonske enote. V vojnem času je, po izkušnjah bojevanja v strelskih jarkih, puška dobila več dodatkov, kot so bili strelski ščiti, podstavki za streljanje, in med naštetimi dodatki mnogo redkejši strelski periskop z vtisnjenim napisom z imenom slovenskega izumitelja, polkovnika Fridolina Kavčiča. V več izvedbah izdelani periskop z možnostjo montaže na različne puške tipa Mannlicher je omogočal streljanje iz kritja za strelskim ščitom ali obrambnim zidom in z nekajcentimetrskim zamikom varoval glavo pred poškodbami. Drobni izum je poleg čelad modela Berndorf in M 1916 tako reševal življenja vojakov.

kavčič fridolin_ob

Mitja Juren je v redkem zapisu o strelskemu periskopu zapisal, da »so periskope našli v glavnem le v zgornjem Posočju, o kaki najdbi na Krasu ali drugih predelih bojišča pa nimamo podatkov, kar mogoče pomeni, da strelskih periskopov niso nikoli razdeljevali masovno.« Izum je bil patentiran 30. avgusta 1917. Njegov izumitelj Fridolin Kavčič se je rodil leta 1859 v Sevnici na Štajerskem, maturiral je na ljubljanski gimnaziji in uspešno končal študij na vojaški kadetnici v Zagrebu. Izumil je tudi nekaj drugih vojaških naprav, kot sta bila posebna optična naprava oziroma ogledovalno zrcalo za pregled vrezov v puškinih ceveh (Visitierspiegel M 1895) in sedlo za hitro osedlanje konja, ki pa nista doživeli proizvodnje, kaj šele množične uporabe. Po končani kadetnici je služboval v Tridentu, Osijeku, Celovcu, na Dunaju in v Ljubljani. Muzej je pred leti prevzel drobce iz njegove arhivske zapuščine, ki smo jih našli v njegovem ljubljanskem stanovanju. Fridolin Kavčič je objavljal tudi v znani slovenski literarni reviji Ljubljanski zvon, a je najbolj znan postal in ostal prav po strelskem periskopu, na katerem je vgravirano njegov ime.

Prispevek pripravil: mag. Marko Štepec

Predmet: strelski periskop, železna pločevina, steklo, 13,2 x 3,6 cm; inv. št. 7760

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do 20. aprila 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: