Tone Kralj, »Gradnja Litostroja«

Po vojni je nova socialistična oblast za propagiranje političnih idej in ciljev ter mobilizacijo in motivacijo ljudskih množic pri obnovi in izgradnji domovine angažirala tudi likovne umetnike. Želela je, da v slogu in duhu socialističnega realizma, uvoženega iz Sovjetske zveze, likovna dela motivno odsevajo herojski partizanski boj, modernizacijo domovine ter lepši novi svet. Da se ne kaže sveta, kakršen je, temveč kakršen bi moral biti ali bo nekoč. Likovni jezik je moral biti razumljiv najširšim množicam, za kar je bil najbolj prikladen akademski realizem. Umetnost je dobila propagandno in vzgojno funkcijo, postala je neke vrste slepilo, zato so umetnike v Sovjetski zvezi pogosto imenovani »inženirji človeških duš«. V slovenski umetnosti je prevladal socialistični realizem z »napako« in se je izpel na začetku petdesetih let. Večina ustvarjalcev se je novim zahtevam in pričakovanjem le deloma prilagodila, predvsem pri motiviki, čeprav je pogosto umanjkal čustveni naboj optimizma in zanosa. Formalno so izhajali iz predvojno vodilnega sloga barvnega realizma in lastnih izraznih poetik.

Povojne slike Toneta Kralja z delovišč obnove in gradnje domovine so vzorčni primer te izrazne in slogovne »lepotne napake«. Oblast je po sovjetskem vzoru ustvarjalce, ki so v novi državi postali družbeni delavci, pošiljala na teren na velika gradbišča. Tam naj bi se ob delovnem zanosu ljudi tudi sami preobrazili in otresli ostankov subjektivizma in dekadence, hkrati pa bi v likovnih delih lažje zajeli patos udarniškega kolektivizma. Kralj je bil že pred vojno uveljavljen in slogovno prepoznaven umetnik. Družbeno in politično rahločutnost je izrazil v upodobitvah kmečkega in delavskega življenja ter v cerkvenih poslikavah na Primorskem, kjer je ustvarjal tudi med vojno. Tam je ustvaril slike, ki so simbolno in pripovedno zelo neposredno izražale politično agresijo in igro velesil, okupatorjev teror in narodni upor. Družbeno občutljivost humanista pa je obdržal tudi po vojni. Slika Gradnja Litostroja v prvem planu prikazuje delavce pri zidarskih opravilih na vrhu strehe ene od industrijskih hal. Za njimi so prepoznavne stavbe Litostroja, še odete v gradbene odre in na njih delavci, v ozadju pa Šmarna gora in Kamniške Alpe. Očišče prizora je nekoliko dvignjeno, kar gledalcu ne daje občutka, da je del prizora, temveč da ga opazuje, morda celo nadzoruje. Gre za zvesto dokumentiranje izseka dela na gradbišču z značilnimi Kraljevimi trdnimi in voluminoznimi figurami delavcev, osredotočenih na svoje delo, brez olepševanja in povzdigovanja težaškega udarniškega dela, brez korakajočih ljudi na delo in vihrajočih zastav. Slednjemu se je motivno, a brez patosa, približal na slikah Gradnja Nove Gorice (1947) in Gradnja Litostroja (1948). Upodobitev gradnje Litostroja je bil reprezentančen motiv za prikaz modernizacije Jugoslavije, saj je bila tovarna vzorčni primer povojne socialistične industrializacije in elektrifikacije. Za gradnjo tovarne in delavskega naselja so mobilizirali množice ljudi, udarnike, prostovoljne mladinske brigade, nemške vojne ujetnike in politične zapornike.

 Podjetje je imelo pomembno gospodarsko, družbeno in politično težo. Svoje izdelke in znanje je izvažalo po celem svetu, predvsem v neuvrščene države. Za zaposlene je gradilo stanovanja in samske domove, imelo svojo poklicno šolo z internatom, organizirano zdravstveno službo, strokovna izobraževanja ter družabne, kulturne in športne aktivnosti. Litostroj je bil značilno univerzalno socialistično podjetje.


Avtorica prispevka: Meta Kordiš

Predmet: Tone Kralj (1900–1975), Gradnja Litostroja, 1947, olje, lesonit, 73 x 92,5 cm; inv. št. SK-78

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do 20. aprila 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

 

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: