Zastava z osamosvojitvene slovesnosti 26. junija 1991

Širina 2,67 metra in dolžina 13,5 metra so osnovne mere ene najbolj dragocenih ter tako fizično kot simbolno ene največjih muzealij v našem Muzeju.

Govorimo o zastavi, ki je slovesno zaplapola 26. junija 1991, na večerni slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti na današnjem Trgu republike v Ljubljani, in o z njo povezani zgodbi.

Konec maja 1991 je bila imenovana sedemčlanska delovna skupina za pripravo prireditve in praznovanj ob osamosvojitvi Slovenije: Miloš Bukavec, Bogo Vrhunc, Tomaž Teger, Tomaž (Tomo) Levovnik, Drago Pečko, Jure Apih in Irena Avbelj. Ena izmed njenih nalog je bila tudi priprava svečanega protokola ob dvigu zastave na osrednji osamosvojitveni slovesnosti v Ljubljani. Scenarij prireditve, ki ga je pripravljal Drago Pečko, ji je namreč namenil posebno vlogo.

2 -NB53_10A_OB

Nova slovenska zastava na ploščadi današnjega Trga republike, Ljubljana, 26. junij 1991. Foto: Nace Bizilj

Nalogo »zastava« je oteževala predvsem neznanka glede končnega datuma razglasitve samostojnosti, do tik pred zdajci ni bilo znano niti, kako bo izgledala. Ko je bil 26. junij 1991 končno potrjen kot datum osamosvojitvene slovesnosti, je delovna skupina čakala le še na potrditev Skupščine RS o novi zastavi in grbu. Dodatno se je zapletalo zaradi različnih pogledov oblikovalcev, grboslovcev in izvedencev za zastavo. Končna odločitev je padla pod taktirko skupščinskega predsednika dr. Franceta Bučarja. »Bolje država s spornimi simboli, kot nesporni simboli brez države!« je zapisal pozneje.

3_OB

Nova slovenska zastava na ploščadi današnjega Trga republike, Ljubljana, 26. junij 1991. Foto: Tone Stojko

Delovna skupina je vse potrebne podatke o novem grbu in zastavi dobila 24. junija, dan pred osamosvojitvijo in 60 ur pred slovesnostjo. V tekmi s časom so šivilje v številnih tekstilnih tovarnah krojile in šivale nove zastave. Več tisoč v običajnih merah jih je bilo treba prepeljati do vseh mejnih prehodov in v šestdesetih slovenskih občin. Nekaj vzorcev zastav večjih dimenzij je 25. junija prispelo tudi do naročnikov, toda scenarist Drago Pečko si jih zaradi preobilice dela ni utegnil ogledati. Tudi generalko, ki je potekala ob preletu dveh letal Jugoslovanskega vojnega letalstva, so izvedli brez nje.

Tik pred začetkom večerne slovesnosti, 26. junija 1991, pa so jo na predlog Toma Levovnika, vodje protokola odbora, v Skupščini razgrnili in ugotovili, da je napačno sešita – grb je namesto v belo segal v rdeče polje. Ko je že kazalo, da bo razglasitev slovenske samostojnosti potekala brez ključnega državnega simbola, je zaokrožila informacija, da je v bližini prireditvenega prostora avto, v njem pa zastava primernih dimenzij. In res, Miha Kutin, izdelovalec jader za jadrnice, je sprejel naročilo za hitro izdelavo velike slovenske zastave, Boris Strel, nekdanji odlični alpski smučar, pa jo je pripeljal v Ljubljano. Protokol je diskretno preveril položaj grba in jo nato hitro predal v roke petih častnikov Teritorialne obrambe: Bojana Šuligoja, Andreja Kocbeka, Uroša Kreka, Gorana Vidriha in Stojana Ledineka. Nadaljevanje je potekalo po predvidenem scenariju. Ob spremljavi himne je bila dostojanstveno spuščena »stara zastava«, novo pa je prvi častnik TO dvignil na vrh droga, preostali štirje so stali v pozdravni drži.

1 -NB89_25-OB

Dvig nove slovenske zastave, Ljubljana, 26. junij 1991. Foto: Nace Bizilj

Zastava je bila po osmih mesecih, obledela od časa in vremenskih razmer, zamenjana z drugo. V naš Muzej je prišla pred letom 1996, med pripravo nove stalne razstave. Prošnji kustosinje Nataše Urbanc po pridobitvi gradiva izredne zgodovinske vrednosti je prisluhnil tedanji predsednik Državnega zbora Jožef Školč.

»Osamosvojitvena« zastava danes dopolnjuje muzejsko tekstilno zbirko, v kateri je shranjen širok in raznolik nabor tako civilnega kot vojaškega tekstila.

Dokumentarni feljton Bela, modra, rdeča


Avtorica prispevka: Nataša Strlič

Predmet: Zastava z osamosvojitvene slovesnosti 26. junija 1991, blago, 2,67 x 13,5 m.

Predmet je na ogled na občasni razstavi (R)evolucija muzeja: 1948 – 2018, ki je do 20. aprila 2019 na ogled v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, 1000 Ljubljana.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: