ŠELHAUS IZ ZBIRKE USTNIH VIROV

Na razstavi Edi Šelhaus. Retrospektiva lahko poslušate tudi izvlečke pričevanj Edija Šelhausa, ki jih dokumentirajo izbrane priložene fotografije. Pričevanja se nanašajo na obdobje 2. svetovne vojne, na tržaško obdobje (1945–1955) in na obdobje po letu 1958, ko je bil Šelhaus zaposlen kot fotoreporter v Sloveniji. Sledeči odlomek Šelhausovega pričevanja se nanaša na prihod partizanov v Trst maja 1945 in na obdobje dveh let po koncu 2. svetovne vojne v Trstu, ko je Šelhaus spoznal tržaškega fotografa Maria Magajno in svojo bodočo ženo, Nives Jenko. Pričevanje je posnela Jožica Šparovec 23. oktobra 2007.

»Z Magajno sva se spoznala na Primorskem dnevniku, ki je imel sedež prav v centru Trsta, na Piazza Goldoni, to je čisto v centru mesta, tam, kjer je bilo prej uredništvo Vermacht ali kakšnega že časopisa, to se pravi nemškega okupatorskega časopisa, v tisti prostor, kjer sva vstopila midva s Franjom Veselkom, ko smo našli notri v teh prostorih arhiv Hitlerjevega ozr. nacističnega desanta na Drvar 20. maja 1944. Mi smo prišli noter, da bi dobili kakšne filme za slikanje in naš Veselko, ki je to zagledal, je skočil v »luft«, pa je čisto pozabil, po kaj smo prišli noter. Še tudi to vam povem, to, kar vi hranite danes v muzeju 23. oktobra 2007, to je največja zasluga Franja Veselka, ker je ta arhiv reševal med vojno in takoj po vojni, ker je njegova zasluga, da pritisnete na gumb in najdete to fotografijo. To naj se ve še sto let naprej.

On je bil moja poročna priča, Mario Magajna, pred kratkim je umrla druga priča, to je Egon Kravs, tole je pa slika, ko sem bil na poročnem potovanju v Škofji Loki z Nives Jenko, moja žena, ki pa je umrla točno dve leti potem, ko je bila ta slika narejena, na svoj 21. rojstni dan, to je bilo pa 21. oktobra 1949. Zraven Maria Magajna je pa moja sestrična Mili Berginc, ki je bila dolgoletna tajnica Primorskega dnevnika, sestrična, to se pravi hči od sestre od moje mame, od tete Ančke, tole je od Nives teta, Adriana. Zanimiv posnetek.  Po tej sliki vidim, da sem že takrat rekel fotografu, daj no slikaj pod tablo Škofja Loka, da se bo vsaj vedelo čez 100 let, kje je bilo to. Poroka je bila 20. oktobra 1947. Najprej so posnetki, od koder je Nives šla, to je od Sv. Ane 318 mislim, od Sv. Ane pri Trstu in od tam smo se z avtom, aja, še prej, preden smo šli čez mejo, smo položili eno cvetje k enemu spomeniku partizanskemu, še na naši strani, to bi moral še preveriti in potem smo prišli do meje na Škofijah in tam so bili že obveščeni, saj je tudi Primorski dnevnik objavil, da se bo poročil Edi Šelhaus z domačinko Nives Jenko in tam je bila skupina carinikov in tistih, ki so naju vzeli v sredo. Potem smo nadaljevali pot v Koper, kjer sva se pa z Nives poročila na občini. To je bila pravzaprav ena redkih stvari, ki se je zgodila, da se je nekdo šel poročit v Koper. Ne vem, zakaj sem se šel poročit v Koper. Potem smo šli vsi skupaj naprej v Opatijo, iz Opatije k moji mami v Škofjo Loko. Imate to fotografijo? Tam je tudi Magajna fotografiran, pa Kravs in od tam, namesto na poročno potovanje, je mogla iti v bolnico. Takrat se je pa začela tragedija – 20. oktobra 1947 je bila poroka, 20. Oktobra 1949 je pa umrla, na svoj 21. rojstni dan. A veste, tole bo, vse tole, kar zbirate, bo še posebej zanimivo za zamejske Slovence.«


Pripravila: Jožica Šparovec

banner_MNZS_e-mail_1

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: