SLOVENSKI IZGNANCI V IZGNANSTVU V NEMČIJI

#izgnanci

Slovenski izgnanci so bili izgnani v okrog 400 taborišč Volksdeutsche Mittelstelle. Ta taborišča so bila v vseh nemških pokrajinah, večinoma v samostanih, gradovih, mladinskih in počitniških domovih, zdraviliških stavbah, šolah ali v zasilnih barakah. Družine so pogosto premeščali iz taborišča v taborišče, iz ene pokrajine v drugo in nekatere družine so bile tudi v deset ali celo več taboriščih.

Vse sposobne za delo so po prihodu v taborišča takoj poslali na prisilno delo. Delali so v tovarnah, raznih industrijskih in obrtnih delavnicah, na železnici, v rudnikih, v gozdovih, na vrtnarijah, pri gradnji objektov, mnogi pa so bili poslani tudi k veleposestnikom, kjer so delali na poljih, v vinogradih in opravljali druga kmečka dela. Veliko žensk je moralo opravljati različna dela v samih taboriščih, številna mlada dekleta so bila poslana ali na delo v tovarne ali pa k nemškim družinam kot gospodinjske pomočnice. Delali pa so tudi otroci. V nekaterih taboriščih so bile organizirane nemške šole, kjer so se otroci učili predvsem nemškega jezika in nemških pesmi. V marsikaterem taborišču so otroke učili slovenski izgnanci sami, tisti, ki so bili bolj izobraženi in so obvladali nemški jezik. Ta generacija otrok je izgubila štiri ali celo pet let šolanja in to se jim je v nadaljnjem življenju zelo poznalo. Mlajši otroci so bili v nemških vrtcih in ker so bili zelo malo s starši, so mnogi znali nemški jezik bolje od slovenskega.

Razmere v taboriščih so bile v večini nevzdržne. Imeli so slabe osnovne higienske razmere, prehrana pa je bila slaba in nezadostna. Mnogi starši so se odrekali svojemu kosu kruha, da so ga dali vedno lačnim otrokom. Nekaterim so sorodniki od doma pošiljali pakete s hrano in živilske nakaznice, a kaj, ko teh ni bilo veliko.

V taboriščih in krajih, kjer so bile cerkve, so hodili izgnanci, če jim je vodstvo taborišča dovolilo,  k verskim obredom, otroci pa so tudi opravljali svete zakramente.

Mnogi izgnanci so v izgnanstvu umrli in so pokopani na pokopališčih v krajih izgona. V izgnanstvu so se rodili tudi številni otroci, nekateri odrasli pa so se v času izgona tudi poročili.

Na nekaterih izgnancih so v taboriščih opravljali medicinske poizkuse, podobno kot v koncentracijskih taboriščih. Nekateri so iz taborišč bežali in lagerführerji so jih za taka dejanja, pa tudi za neposlušnost, prigovarjanje, zavzemanje za druge izgnance in podobno, strogo kaznovali. Nekatere so poslali za kazen tudi v koncentracijska taborišča.

Besedilo in fotografije pripravila: Irena Fürst, Muzej novejše zgodovine Slovenije, dislocirana enota Brestanica.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: